Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Leta 1941 je vihra 2. svetovne vojne dosegla Kraljevino Jugoslavijo. Območje dekanij Kranj in Radovljica je prišlo pod oblast nacistične Nemčije, ki je nemudoma začela procese za zagotovitev svojega trajnega obstoja na tem ozemlju. Duhovnike, kot nosilce nacionalne identitete skozi zgodovino, so skupaj z narodno zavednimi učitelji, obrtniki, zdravniki in drugo inteligenco izgnali na Hrvaško in v Srbijo. V članku je predstavljena usoda duhovniki Kranjske in Radovljiške dekanije leta 1941.
Keywords: druga svetovna vojna, izgon duhovnikov, 1941, nacizem
Published in DiRROS: 08.04.2026; Views: 114; Downloads: 86
Full text (439,96 KB)
This document has many files! More...

Keywords: etnologija, kulturna antropologija, fotografske razstave, prva svetovna vojna, slovenski begunci, Opatje Selo, Slovenija, Češka
Published in DiRROS: 19.03.2026; Views: 213; Downloads: 85
Full text (324,14 KB)

Abstract: Članek obravnava pozno obdobje marksizma in socialdemokratskega gibanja Druge internacionale, predvsem z ozirom na vprašanja pacifizma, militarizma in vojne. Socialna demokracija je samo sebe dojemala kot stranko miru, stranko, ki nasprotuje vojnam, v katere po svoji naravi teži kapitalizem v svoji razviti, imperialistični fazi. Ta boj se je izkazal kot neuspešen, saj so socialistične stranke ob začetku prve svetovne vojne podlegle militarizmu. Članek se ukvarja z razlago, da lahko vzrok za ta poraz najdemo v pretiranem determinizmu ortodoksnega marksizma, ki spodbuja pasivnost, in skozi analize izbire taktik in sklepanja vprašljivih kompromisov z reakcionarnimi silami poskuša pokazati, da je takšna razlaga nenatančna. Pokažemo nasprotno, da so se vodilni marksisti in socialni demokrati zavedali, da vojna ni nujen nasledek ekonomskih nujnosti. Pravzaprav gre razlog za končno podporo vojni leta 1914 po eni strani iskati v želji po samoohranitvi, ki je prevladala nad revolucionarnimi cilji socialističnega gibanja, po drugi pa enostavno v nemoči socialdemokratskih strank, ki niso imele primernih sredstev, da bi razredni konflikt vodile tudi v vojnem stanju, saj so dolga leta zanemarjale bolj militantna orožja, kot je splošna stavka.
Keywords: marksizem, socialna demokracija, vojna, splošna stavka, militarizem
Published in DiRROS: 17.03.2026; Views: 306; Downloads: 126
Full text (229,27 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Prispevek na podlagi časopisnih virov in pričevanj obravnava evakuacijo slovenskega civilnega prebivalstva z območij, ki jih je ob koncu pomladi leta 1915 zasedla Italija. Z italijansko napovedjo vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915, in kasnejšo vzpostavitvijo fronte je Posočje postalo neposredno območje vojnih operacij. Kljub načrtom za evakuacijo in nekaterim pozivom avstro-ogrskih oblasti je večina civilnega prebivalstva ob vojni napovedi ter zasedbi ostala doma ter bila soočena z nasiljem, spopadi in nezaupanjem italijanskih vojaških enot. Po ustalitvi vojne črte ob reki Soči je v začetku poletja 1915 italijanska vojaška oblast izvedla hitro in kaotično evakuacijo tamkajšnjih naselij, begunci ter begunke pa so nove, začasne domove našli po celotnem Apeninskem polotoku. Prispevek bo podrobneje analiziral razmere na območju ob italijanski zasedbi in postopek evakuacije civilnega prebivalstva. Osredotočil se bo na tri dele dežele Goriške in Gradiške – Goriška brda, sodni okraj Kanal in na severno Posočje. Poudarek bo na predstavitvi osebnih zgodb in spominov begunk ter beguncev, ki so bili v letu 1915 prisiljeni zapustiti svoje domove in se podati v neznano.
Keywords: prva svetovna vojna, begunstvo, Goriška in Gradiška, evakuacija prebivalstva, soška fronta, Italija
Published in DiRROS: 06.03.2026; Views: 226; Downloads: 139
Full text (1,92 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Prispevek na podlagi virov in literature obravnava delovanje Jugoslovanske armade v drugi polovici leta 1945. Obravnava vprašanja organizacije, številčnosti, zakonske ureditve in vodenja, nato prehod v mirnodobno življenje v vojašnicah po vsej Jugoslaviji ter vprašanje varovanja državnih meja. Z oblikovanjem začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije je leta 1945 iz dotedanjega Poverjeništva za narodno obrambo nastalo Ministrstvo za narodno obrambo s Titom na čelu. Prav on je 31. maja 1945 je podpisal ukaz o oblikovanju in lokaciji najvišjih strateških poveljstev šestih armad kopenske vojske, ob katerih so obstajali še letalstvo, mornarica, vojaško šolstvo in notranja vojska – Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Posebno in novo enoto znotraj Jugoslovanske armade je predstavljala varnostna služba, oziroma kontraobveščevalna služba. Prispevek opozarja na prve korake partizanske armade v mirnodobnem življenju – v vojašnicah, pa tudi na njeno vlogo v tržaški krizi in okupaciji dela Avstrije. Poseben poudarek je namenjen vlogi armade ob prvih povojnih volitvah jeseni 1945, po katerih je prišlo tudi do formalne ukinitve monarhije v Jugoslaviji. Temu je sledila tudi demobilizacija.
Keywords: druga svetovna vojna, Jugoslovanska armada, državne meje, Trst, Avstrija, demobilizacija, volitve
Published in DiRROS: 19.02.2026; Views: 368; Downloads: 119
Full text (3,31 MB)