1. Monitoring zaloge ogljika v gozdovih in na drugih rabah zemljišč : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Mitja Skudnik, Boštjan Mali, 2019 Keywords: gozdarstvo, velikoprostorski monitoring, nacionalna gozdna inventura, sistematično vzorčenje, stalne vzorčne ploskve
DiRROS - Published: 22.07.2019; Views: 2129; Downloads: 700
 Fulltext (6,57 MB) |
2. Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskevTina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009 Abstract: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Keywords: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3014; Downloads: 1181
Fulltext (572,52 KB) |
3. Primerjava različnih regresijskih modelov za napovedovanje debelinskega priraščanja jelkeAndrej Ficko, Vasilije Trifković, 2021 Abstract: V prispevku na primeru jelke predstavljamo sedem regresijskih modelov za modeliranje priraščanja dreves s podatki periodičnih meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Poleg polinomske regresije, modela z dodanim šumom in mešanega linearnega modela, predstavljamo regresijo z naravnimi zlepki in tri modele z omejenimi odvisnimi spremenljivkami: truncated regression, tobit regression in grouped data regression. Modele lahko uporabimo, kadar se zaradi načina merjenja in zaokroževanja podatkov ter hierarhičnosti podatkov srečamo z rezanimi ali krnjenimi slučajnostnimi spremenljivkami, nezveznostjo odvisne spremenljivke in pristransko oceno prirastka. Pri pojasnitvi debelinskega priraščanja 21.013 jelk na 4.405 ploskvah v obdobju 1990–2014 v raznomernih gozdovih v dinarskih jelovo-bukovjih so vsi modeli pokazali podoben vpliv prsnega premera, sestojne temeljnice, temeljnice debelejših dreves, raznomernosti, nagiba, nadmorske višine in le manjše razlike v regresijskih koeficientih in merah prileganja. Največje povprečne napovedi prirastka daje tobit model, mešani model pa se najbolj prilega podatkom. V primerjavi z drugimi modeli model z zlepki kaže na počasnejše zmanjševanje prirastka zelo debelih jelk po kulminaciji prirastka.
Keywords: prirastek, multipla regresija, statistične metode, tobit model, krnjenje, mešani modeli, jelka, modeli z omejenimi odvisnimi spremenljivkami, stalne vzorčne ploskve
DiRROS - Published: 01.12.2021; Views: 1052; Downloads: 716
Fulltext (2,97 MB) |
