1. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, professional article Abstract: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Keywords: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 505; Downloads: 179
 Full text (572,76 KB) |
2. Yield reduction through cluster or selective berry thinning similarly modulates anthocyanins and proanthocyanidins composition in Refosco dal peduncolo rosso (Vitis vinifera L.) grapesPaolo Sivilotti, Rachele Falchi, Joshua Vanderweide, Paolo Sabbatini, Marijan Bubola, Andreja Vanzo, Klemen Lisjak, Enrico Peterlunger, Jose Carlos Herrera, 2020, original scientific article Keywords: Grapevine, Yield reduction, Selective thinning, Tannins, Anthocyanins, vinska trta, grozdje, pridelek, redukcija pridelka, redčenje, tanini, antociani, kemična sestava
Published in DiRROS: 06.05.2020; Views: 1264; Downloads: 51
File (1,07 MB) |
3. Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na MeniniDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, original scientific article Abstract: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Keywords: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Published in DiRROS: 07.03.2018; Views: 2538; Downloads: 611
Full text (303,08 KB) |
4. Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadihJanez Božič, Lado Eleršek, 1991, original scientific article Keywords: smreke, rast, lesni nasadi, rastni prostor, Picea abies, prirastek, izbiralno redčenje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3085; Downloads: 1206
Full text (861,40 KB) |
5. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojevBoštjan Košir, 1998, original scientific article Keywords: pridobivanje lesa, redčenje, nega gozda, poškodba drevja, poškodba sestoja, smreka, poraba goriva, sečnja, spravilo lesa, prevoz lesa, strošek, kalkulacija, model, gospodarjenje z gozdom
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2963; Downloads: 1153
Full text (889,57 KB) |
6. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi goriAndrej Bončina, 1994, original scientific article Abstract: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Keywords: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3031; Downloads: 1313
Full text (929,99 KB); This document is also a collection of 1 document! |
