Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (rastline) .

1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Listni zavrtači gozdnega rastja v Sloveniji : II
Jože Maček, 1978, original scientific article

Keywords: listni zavrtači, pregled vrst, gozdne rastline, škodljivci rastlin, varstvo rastlin
Published in DiRROS: 03.02.2023; Views: 586; Downloads: 283
.pdf Full text (759,01 KB)

2.
Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v Sloveniji
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, original scientific article

Abstract: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Keywords: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Published in DiRROS: 29.12.2022; Views: 1192; Downloads: 543
.pdf Full text (2,03 MB)
This document has many files! More...

3.
4.
5.
6.
Zelišča za krepitev psihofizičnih sposobnosti
Luka Kristanc, 2019, professional article

Keywords: zdravje, psihofizične sposobnosti, zelišča, stres, adaptogene rastline
Published in DiRROS: 12.09.2019; Views: 2545; Downloads: 579
URL Link to file
This document is also a collection of 1 document!

7.
Zastrupitve z zdravilnimi pripravki
Luka Kristanc, 2019, professional article

Keywords: zdravje, zastrupitve, zdravilne rastline, kronične jetrne okvare, sladki koren, konoplja
Published in DiRROS: 12.09.2019; Views: 1994; Downloads: 571
URL Link to full text
This document is also a collection of 1 document!

8.
7th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, September 17-18, 2018, Ljubljana, Slovenia
2018, other monographs and other completed works

Abstract: Publikacija je zbirka povzetkov predavanj in posterskih predstavitev v okviru simpozija
Keywords: rastline, sistemska biologija, molekularna biologija, rastlinska ekologija, interakcije, rastlinska biotehnologija, zborniki, povzetki, elektronske knjige
Published in DiRROS: 25.09.2018; Views: 4654; Downloads: 1762
.pdf Full text (2,33 MB)
This document has many files! More...

9.
Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin
Domen Oven, 2018, review article

Abstract: Razmah satelitske tehnologije, laserskega skeniranja in računalniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih omogočajo uporabo novih metod za prepoznavanje invazivnih rastlinskih vrst. Slednje vplivajo na ohranjenost ekosistemov, saj podirajo vzorce obnašanja med organizmi, zmanjšujejo biodiverziteto in hkrati povzročajo ekonomsko škodo. Tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov (ortofoto, multispektralni, hiperspektralni posnetki in lidarski podatki) omogočajo proučevanje vegetacije na večji prostorski ravni ter so tako uporabni za prepoznavanje invazivnih rastlin in za izdelavo napovednih modelov njihovega razširjanja. Invazivne rastline od domorodnih lahko ločimo na podlagi fenoloških, spektralnih in strukturnih lastnosti. Metode strojnega učenja so ene izmed pogostejših metod, ki so v rabi za prepoznavanje invazivnih rastlin na podlagi daljinsko zajetih podatkov. Uspešno prepoznavanje je v največji meri odvisno od lastnosti posnetkov in opazovanih rastlin. Daljinsko pridobljeni podatki omogočajo spremljanje časovne in prostorske dinamike razširjanja invazivnih organizmov, kar je ključno pri ocenjevanju potencialnega prostorskega širjenja posameznih invazivnih vrst in pri njihovem upravljanju ter posledično za sprejemanje odločitev načrtovalcev in okoljevarstvenikov. V članku so predstavljane najpogostejše lesnate invazivke in njihova razširjenost v Sloveniji, metode klasifikacij daljinskega zaznavanja invazivk, uspešnost prepoznavanja posameznih metod ter prednosti in slabosti daljinskega zaznavanja invazivnih rastlin.
Keywords: daljinsko zaznavanje, invazivne rastline, satelitski posnetki, multispektralni posnetki, lasersko skeniranje
Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 4329; Downloads: 761
.pdf Full text (302,96 KB)

10.
Search done in 0.35 sec.
Back to top