1. Javnozdravstveni vidik presejanja za pljučnega rakaUrška Ivanuš, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Pljučni rak je pomemben javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi
raka, umre zaradi pljučnega raka in 5 let po diagnozi živi približno 1 od 5-ih bolnikov s
to diagnozo. Kljub napredku znanosti in tehnologije pljučnega raka najpogosteje odkrivamo
v napredovalem stadiju, ko je slabo ozdravljiv. Z uvedbo organiziranega populacijskega
presejanja za pljučnega raka lahko pljučnega raka odkrivamo bolj zgodaj, ko je zdravljenje
pomembno bolj uspešno. Dve večji metaanalizi sta ocenili, da bi umrljivost zaradi pljučnega
raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj
pri ženskah kot pri moških. V Evropi bi tako preprečili okrog 22.000 smrti zaradi pljučnega
raka letno. Nova priporočila Sveta Evropske unije z dne 9. decembra 2022 na področju
presejanja za raka državam članicam EU med drugim nalagajo, da premišljeno in postopno
preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja z nizkodoznim CT za presejanje oseb z
visokim tveganjem za pljučnega raka, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci. Pri tem
je potrebno načrtovati tudi tesno navezavo presejanja s strategijami in učinkovitimi ukrepi za
zmanjševanje razširjenosti kajenja. Slovenija se je na nova evropska priporočila za presejalne
programe za raka dobro pripravila. Pod okriljem Državne komisije za presejalne programe
se bomo pri uvajanju novih presejalnih programov oprli na znanstvene dokaze, mednarodna
priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno ter lovili
ravnotežje med pričakovanimi koristmi in škodo tovrstnega presejanja.
Keywords: pljučni rak, presejalni programi, bolniki
Published in DiRROS: 12.05.2023; Views: 160; Downloads: 26
 Full text (98,51 KB) |
2. |
3. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, professional monograph Abstract: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Keywords: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Published in DiRROS: 08.12.2022; Views: 342; Downloads: 134
Full text (328,03 KB)
This document has many files! More... |
4. |
5. |
6. Poročilo o poteku študije za uvajanje tekočinske tehnologije v SlovenijiVeronika Kloboves-Prevodnik, Mojca Florjančič, Tine Jerman, Jerneja Kos, Urška Ivanuš, 2021, published scientific conference contribution Keywords: epidemija, presejalni programi, rak materničnega vratu, citopatologija
Published in DiRROS: 16.03.2022; Views: 371; Downloads: 203
Full text (763,17 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. |
10. |
