1. Elemental Pathways through Nature: beyond Anthropocentrism and Ecocentrism : programme and abstracts2026, other monographs and other completed works Abstract: The renewed philosophical focus on elemental aspects signifies a major shift in contemporary environmental thought, moving beyond traditional symbolic or resource-based interpretations of air, water, earth, and fire. These elements are now seen as dynamic fields of relation that facilitate re-examinations of embodiment, imagination, temporality, and ecological coexistence. This "elemental shift" urges philosophy to engage with the materiality of existence while avoiding reductive naturalism and technocratic approaches. It critiques modern ecological discourse's abstractions and emphasizes interconnectedness over isolated subjects or systems. Rather than establishing a new orthodoxy, this elemental perspective fosters diverse philosophical reflections, challenging established oppositions like anthropocentrism and ecocentrism. ZRS Koper is enhancing its role in developing elemental philosophy and environmental humanities, expanding its research on air and atmosphere to broader elemental thought. The symposium, "Elemental Pathways Through Nature," aims to unite scholars from various fields to explore new conceptual approaches to nature and coexistence amid planetary uncertainty.
Keywords: elementi, voda, zrak, zemlja, ogenj, narava, antropocentrizem, ekocentrizem, filozofija, teologija, okoljska humanistika, izvlečki, zborniki
Published in DiRROS: 03.07.2026; Views: 213; Downloads: 155
 Full text (3,23 MB)
This document has many files! More... |
2. Esej o geodiverzitetiMihael Brenčič, 2024, professional article Abstract: V prispevku je na podlagi avtorjevih osebnih izkušenj podano razmišljanje o razvoju
koncepta geodiverzitete na območju Slovenije. Na kratko je povzet razvoj tega koncepta pri
raziskovalcih in strokovnjakih s področja geologije. V razpravi je na kratko podana primerjava
med konceptoma biodiverzitete in geodiverzitete. Slednje ni mogoče izvajati na podobnih
temeljih kot koncepta biodiverzitete. Opredelitev geodiverzitete je možna le na podlagi
splošno sprejetih družbenih vrednot in okoljske etike.
Keywords: geologija, naravna dediščina, geološka raznovrstnost, geografska raznovrstnost, geodiverziteta, neživa narava, okoljska etika
Published in DiRROS: 01.07.2026; Views: 221; Downloads: 165
Full text (1,36 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Panteizem v (post)krščanski ekofeministični rekonstrukciji med Bogom/Boginjo in svetomNadja Furlan-Štante, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku skušamo obravnavati alternativo pluralističnega panteizma (Mary-Jane Rubenstein) kot naslednji korak v razvoju odnosov na medosebni in medvrstni ravni oziroma na relaciji Bog-človek-narava ter njihovih možnih uresničitev v (post)krščanskem ekofeminizmu in njegovi epistemologiji. Pri tem sledimo metodologiji in epistemologiji teološkega ekofeminizma, ki predpostavlja, da zatiranje žensk in izkoriščanje narave izvirata iz iste konstelacije pojavov: patriarhalne nadvlade, dualističnih antropologij in globalnega hiperkapitalizma. Zavedajoč se, da je panteizem zelo kompleksen pojav, ki ga ne gre obravnavati kot enotno kodificirano stališče, temveč kot raznoliko družino več doktrin, k njemu pristopamo predvsem kot k paradigmi, ki postulira, da so vse stvari del božanske enosti, ki se kaže in obstaja kot vseobsegajoče božanstvo oziroma Bog/inja. V prispevku najprej pojasnimo panenteistični obrat v krščanskem ekofeminizmu kot sredstvo za dekonstrukcijo prevladujočih kartezijanskih dualističnih binarizmov ter njihovih simbolizmov in metanarativov ter kot prvo »varno« fazo prehoda iz krščanskega antropocentrizma. Iz tega izhodišča nadalje raziskujemo utemeljitev panteizma kot alternative transcendentnemu teizmu, s katero Grace M. Jantzen zagovarja stališče, da božanskost najdemo »znotraj« fizičnega in materialnega sveta in nikjer drugje. V zaključnem delu prispevka se pomaknemo v drugo fazo, k možnosti teoretskega vključevanja pluralističnega panteizma v (post) krščansko ekofeministično ekoteologijo, kjer obravnavamo vprašanje »strahu in groze pred panteizmom« v zahodni filozofski misli.
Keywords: ekofeministična teologija, narava, panenteizem, pluralistični panteizem
Published in DiRROS: 12.05.2025; Views: 724; Downloads: 414
Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
5. Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega JugaMarija Mojca Terčelj, 2021, original scientific article Abstract: Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Keywords: človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj
Published in DiRROS: 22.03.2022; Views: 1912; Downloads: 1238
Full text (292,81 KB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru PohorjaPeter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, original scientific article Abstract: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Keywords: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Published in DiRROS: 22.05.2018; Views: 6139; Downloads: 1448
Full text (545,53 KB) |
8. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Keywords: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
Published in DiRROS: 13.02.2018; Views: 5946; Downloads: 1442
Full text (325,35 KB) |
