291. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1988-19921993, bibliography Abstract: Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani predstavlja s prehodnimi bibliografijami, ki so vključevale dela objavljena od 1938 do 1987, 55 let strokovne in raziskovalne dejavnosti onkološkega inštituta.Dela so razporejena po letih objave in znotraj vsakega leta po abecednem redu prvih avtorjev, ki so delavci inštituta. Njihova imena so natisnjena z velikimi črkami, imena zunanjih avtorjev pa z malimi.V bibliografskem zapisu so kratice naslovov revij povzete po Index Medicus-u, za kratico pa so navedeni podatki o letniku, številki zvezka, straneh in letu izdaje.V avtorskem kazalu so za imeni avtorjev navedene tekoče številke njihovih del. Imena inštitutskih delavcev so natisnjena z velikimi črkami.V stvarnem kazalu so dela razvrščena po abecednem redu deskriptorjev MESH-a (Medical Subject Headings). Slovenski deskriptorji so prevod angleških in so usklajeni z deskriptorji Biomedicine Slovenice.
Keywords: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Published in DiRROS: 03.09.2018; Views: 3598; Downloads: 990
 Full text (8,50 MB)
This document has many files! More... |
292. |
293. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1938-19821983, bibliography Abstract: Ob 45-letnici Onkološkega inštituta v Ljubljani (1938-1983) izdajamo bibliografijo strokovnih in znanstvenih del inštitutskih delavcev. Bibliografija obsega podatke prejšnjih dveh izdaj iz leta 1973 (razdobje 1938-1972) in iz leta 1978 (razdobje 1973-1977) ter podatke od leta 1978-1982 in predstavlja strokovno in raziskovalno dejavnost inštitutskih delavcev v času njihovega dela v inštitutu. Poleg objavljenih vsebuje tudi neobjavljena dela (poročila o raziskovalnih nalogah, doktorske disertacije, magistrska dela, diplomske naloge in drugo), niso pa vključene recenzije del in članki, objavljeni v dnevnem časopisju.
Keywords: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Published in DiRROS: 03.09.2018; Views: 3451; Downloads: 1338
Full text (10,52 MB)
This document has many files! More... |
294. Kirurško zdravljenje raka debelega črevesaMirko Omejc, 2013, professional article Abstract: Obseg resekcije debelega črevesa zaradi raka je odvisen od mesta tumorja in vaskularne anatomije. Limfna drenaža poteka ob žilah v eni, dveh ali treh smereh, kamor rak lahko zaseva. Pri operaciji moramo doseči zadosten varnostni rob proksimalno in distalno od tumorja ter odstraniti potencialno prizadete področne bezgavke. Cilj kirurškega zdravljenja je radikalna resekcija (R0), ki edina nudi možnost ozdravitve.
Keywords: debelo črevo, rak (medicina), zdravljenje, kirurško zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3465; Downloads: 710
Full text (318,67 KB) |
295. Razvoj novih sistemskih zdravljenj pri bolnikih z razsejanim rakom prostateBoštjan Šeruga, Tomaž Milanez, Simona Borštnar, Nataša Snoj Šarvari, Breda Škrbinc, 2011, professional article Abstract: Hormonsko zdravljenje s kastracijo je v začetku navadno učinkovito pri večini bolnikov z razsejanim rakom prostate, vendar bolezen čez čas neizbežno napreduje. Docetaksel v kombinaciji s prednizonom predstavlja standardno zdravljenje v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim, proti kastraciji odpornim rakom prostate (rKORP). Do danes je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več učinkovin v kombinaciji z docetakselom, vendar se nobena kombinacija ni izkazala za učinkovitejšo od docetaksela samega. Za bolnike z rKORP, pri katerih bolezen napreduje po zdravljenju z docetakselom, predstavljata kabazitaksel in abirateron acetat novi možnosti sistemskega zdravljenja.
Keywords: prostata, rak (medicina), zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2943; Downloads: 784
Full text (157,10 KB) |
296. Rezultati kirurškega zdravljenja resektabilnih jetrnih metastaz pri raku debelega črevesa in danke v UKC MariborStojan Potrč, Matjaž Horvat, Tomaž Jagrič, Janja Ocvirk, Vaneja Velenik, Bojan Krebs, Arpad Ivanecz, 2013, published scientific conference contribution Abstract: Izhodišča: Pri bolnikih z jetrnimi metastazami (JM) pri kolorektalnem raku (KRR) le kirurško zdravljenje, sedaj pogosto kombinirano z drugimi načini zdravljenja, nudi možnost dolgotrajnejšega preživetja ali pa celo upanje na ozdravitev. Namen raziskave je prikaz možnosti multimodalnega načina zdravljenja in ocenitev rezultatov takšnega zdravljenja JM pri KRR pri naših bolnikih. Metode: V obdobju od 1. julija 1997 do 31. decembra 2011 je bilo opravljenih 377 jetrnih operacij pri 281 bolnikih z metastazami KRR (178 moški, 103 ženske; povprečna starost 63,3 leta; razpon 27 do 85 let). Rezultati: Od skupno 377 operacij zaradi JM KRR je bila 324-krat opravljena resekcija jeter, od tega pri 28 bolnikih kombinirana z RFA. 235 (79,4 %) je bilo R0 resekcij, 54 (18,2 %) je bilo R1 in 7 (2,4 %) R2 resekcij. Skupno 53 posegi so bile RFA JM. Pri 113 bolnikih so bile JM ugotovljene sinhrono ob ugotovitvi KRR, pri 168 pa je šlo za metahrone JM. 145 bolnikov je imelo unilobarne, 136 pa bilobarne metastaze. Povprečno je bilo 2,9 jetrnih metastaz, povprečna velikost metastaz pa je bila 4,3 cm. Pri 46 bolnikih je bilo obolenje prisotno tudi zunaj jeter. 131 bolnikov je pred jetrno operacijo prejemalo neoadjuvantno kemoterapijo. 16-krat je bila za povečanje preostanka jeter opravljena portalna embolizacija, 10-krat pa ligatura desne veje vene porte. Simultana resekcija jeter je bila narejena pri 41 bolnikih. Pri prvi operaciji je bila opravljena resekcija jeter pri 252 bolnikih. Pri 239 bolnikih je bila narejena samo resekcija jeter, pri 23 bolnikih pa je bila resekcija kombinirana še z radiofrekventno ablacijo JM (RFA). Od 239 resekcij JM brez dodatne RFA je bilo 198 (83 %) resekcij R0, 36 (15 %) R1, 5 (2 %) pa R2 resekcij. Pri 29 bolnikih je bila narejena samo RFA JM (20-krat odprta RFA, 9-krat perkutana RFA). Zaradi ponovitve obolenja smo operirali 73 bolnikov, pri katerih smo opravili 96 posegov (1 do 6 na bolnika). Upoštevajoč vse opravljene operacije (377) je bila skupna pooperacijska obolevnost 25,5 %, 30-dnevna umrljivost pa je bila 1,9 %. Pričakovano 5-letno preživetje pri bolnikih z R0 resekcijo JM in brez zunaj jetrnega obolenja je bilo 38,3 % (mediano preživetje: 43 mesecev). Zaključki: Resekcije jeter so varne (morbiditeta: 25,5 %; 30 mortaliteta: 1,9 pri R0 resekcijah), glede na pričakovano dolgoročno preživetje (5-letno 38,3 %, mediana 43 mesecev) pa trenutno predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov z metastazami KRR. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa in multimodalnega zdravljenja bolnikov z metastazami KRR
Keywords: kolorektalne novotvorbe, jetra, metastaze, debelo črevo, rak (medicina), resekcije, kirurški postopki, operativni, preživetje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3448; Downloads: 850
Full text (409,95 KB) |
297. Sarkomi : doktrinarna načela zdravljenja in klinične potiMatej Bračko, Marta Dremelj, Darja Eržen, Monika Jagodic, Simona Jereb, Eva Možina, Marko Novak, Marko Špiler, Radka Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, Branko Zakotnik, 2011, professional article Keywords: rak (medicina), sarkom, zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3035; Downloads: 828
Full text (142,01 KB) |
298. |
299. Smernice za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Martina Reberšek, Stojan Potrč, Mirko Omejc, Franc Jelenc, Ibrahim Edhemović, 2011, professional article Keywords: rak (medicina), debelo črevo, danka
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2961; Downloads: 787
Full text (173,82 KB) |
300. Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljučTanja Čufer, Tanja Ovčariček, Izidor Kern, 2011, professional article Abstract: Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo, samo 12-odstotno, in se v zadnjih 15 letih ni bistveno izboljšalo. Standardno zdravljenje razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), ki je danes najpogostejši tip raka pljuč, je kemoterapija na osnovi citostatika cisplatina. S tem je citostatsko zdravljenje razsejanega NDRP najbrž doseglo največ, kar je lahko. V zadnjih letih pa smo tudi pri zdravljenju NDRP priča razmahu tarčnega zdravljenja. Kot učinkovita so se izkazala tarčna zdravila, ki delujejo na receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), in to predvsem mali molekuli, zaviralca tirozinske kinaze (TKI) erlotinib in gefitinib. EGFR je transmembranski glikoprotein, ki se nahaja tako na površini zdravih kot tudi tumorskih celic različnih rakov. Pripada družini proteinov ErbB, ki vključuje 4 receptorje. Od vseh določanj izraženosti EGFR se je določitev aktivirajočih mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju izkazala za najboljši pozitivni napovedni dejavnik odgovora na zdravljenje s proti EGFR usmerjenimi TKI. Čeprav je bila povezava med mutacijami gena za EGFR ter nekaterimi kliničnimi in patološkimi značilnostmi NDRP dokazana, pa na podlagi kliničnih in patoloških značilnosti bolnikov ne moremo zanesljivo prepoznati tistih, ki bodo imeli največjo korist od zdravljenja s TKI. Samo z določitvijo aktivirajočih mutacij gena za EGFR je mogoče prepoznati bolnike, ki bodo značilno bolje odgovorili na zdravljenje s TKI kot na kemoterapijo in pri katerih je ob zdravljenju s proti EGFR usmerjenimi TKI utemeljeno pričakovati razmeroma dolgo preživetje in dobro kakovost življenja. Zato je danes pri vseh bolnikih s pljučnim adenokarcinomom pred uvedbo prvega sistemskega zdravljenja napredovale bolezni priporočeno določanje mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju. Na podlagi tega podatka je namreč mogoča ustreznejša izbira prvega in tudi poznejših redov sistemskega zdravljenja pri vsakem bolniku.
Keywords: pljuča, rak (medicina), zdravljenje, genetika, mutacije, epidermalni rastni dejavnik
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3679; Downloads: 960
Full text (328,54 KB) |
