1. Limfoblastoidne celične linije kot model in vitro za predklinično vrednotenje zdravilnih učinkovinMaša Kandušer, Tijana Markovič, Irena Mlinarič-Raščan, 2026, review article Abstract: Personalizirana medicina temelji na prilagajanju zdravljenja genotipu in fenotipu posameznika z namenom povečanja učinkovitosti terapije in zmanjšanja tveganja za neželene učinke. Pomembno vlogo pri njenem uveljavljanju imajo ustrezni predklinični modeli in vitro, ki omogočajo sistematično proučevanje interindividualnih razlik v odzivu na zdravilne učinkovine. Med pogosto uporabljenimi modeli so limfoblastoidne celične linije, pridobljene s transdukcijo človeških limfocitov B z virusom Epstein-Barr. Limfoblastoidne celične linije ohranjajo genetske značilnosti darovalca in predstavljajo uporaben model in vitro v genomskih, farmakogenomskih ter farmakoloških raziskavah. V članku so predstavljeni postopki priprave limfoblastoidnih celičnih linij, molekularni mehanizmi njihove imortalizacije ter njihova uporaba v predkliničnih študijah in personalizirani medicini. Obravnavane so tudi prednosti in omejitve uporabe limfoblastoidnih celičnih linij v predkliničnih študijah, zlasti vpliv transdukcije z virusom Epstein-Barr na celično fiziologijo, odzivnost na zdravila ter interpretacijo eksperimentalnih rezultatov. Limfoblastoidne celične linije predstavljajo pomemben podporni model in vitro, predvsem v zgodnjih fazah predkliničnih študij in kot dopolnilo naprednejšim celičnim sistemom v sodobni biomedicini.
Keywords: celični modeli in vitro, limfoblastoidne celične linije, predklinične študije, personalizirana medicina
Published in DiRROS: 10.07.2026; Views: 5; Downloads: 3
 Full text (1,23 MB) |
2. Nanotelesa : alternativa klasičnim monoklonskim protitelesomDavor Babič, Vladka Čurin-Šerbec, Ivana Jovchevska, 2026, review article Abstract: Težkoverižna protitelesa, prvič odkrita pri kamelidih leta 1989, predstavljajo nekonvencionalno obliko protiteles, sestavljeno izključno iz težkih verig in brez lahkih verig, značilnih za klasična protitelesa. Njihova posamezna variabilna domena, imenovana nanotelo ima ključne prednosti pred konvencionalnimi protitelesi: stabilnost, manjša velikost, visoka topnost v vodi, boljše prehajanje v tkiva in enostavna proizvodnja v rekombinantnih sistemih. Nanotelesa raziskujejo predvsem na področju diagnostike, kjer se uporabljajo v tehnikah, kot so pozitronska emisijska tomografija s hkratno računalniško tomografijo, biosenzorji in imunokromatografski testi. V terapevtske namene jih razvijajo za zdravljenje raka ter infekcijskih in avtoimunskih bolezni. Od prve odobritve kaplacizumaba leta 2018 so bila odobrena še tri zdravila na osnovi nanoteles, kar potrjuje njihov vse večji pomen v translacijski in klinični medicini.
Keywords: kaplacizumab, monoklonska protitelesa, nanotelesa, PET/CT, rak (medicina)
Published in DiRROS: 10.07.2026; Views: 8; Downloads: 3
Full text (1,62 MB) |
3. |
4. Nuklearna medicina : teranostika kot uresničena vizijaLuka Ležaič, 2026, published professional conference contribution Abstract: Pred desetimi leti je bila teranostika v onkologiji predvsem obetaven koncept. Uporaba enake biološke tarče za diagnostične in terapevtske namene je bila uveljavljena pri diferenciranem karcinomu ščitnice in pri nekaterih nevroendokrinih neoplazmah (NEN), medtem ko je bila širša uporaba v rutinski klinični praksi še omejena. V zadnjem desetletju pa se je razvoj nuklearne medicine odvijal hitreje, kot je bilo pričakovati. Peptidna receptorska radionuklidna terapija (PRRT) pri NEN in z ligandi za prostato specifičnega membranskega antigena (PSMA) usmerjeno radiologandno terapijo (PRLT) pri karcinomu prostate sta postali standardni obliki zdravljenja. Molekularno slikanje ni več le diagnostična metoda, temveč vse bolj služi kot biološki označevalec za izbiro zdravljenja, napoved odziva, oceno prognoze in spremljanje heterogenosti bolezni. Nekatere napovedi izpred desetih let so se tako v celoti uresničile. Druge – predvsem na področju radiomike, umetne inteligence in individualizirane dozimetrije – so se razvijale počasneje. Hkrati so se odprla nova vprašanja, ki jih leta 2016 še nismo dovolj jasno prepoznali: pomen intra- in intertumorske heterogenosti, potreba po »multitracer« pristopu in omejitve standardiziranih odmerkov ter terapevstskih shem pri sistemski radioligandni terapiji (RLT). V prihodnjem desetletju bo razvoj teranostike verjetno usmerjen v nova beta- in alfasevalce, individualizirano dozimetrijo, kombinacije RLT z drugimi onkološkimi zdravljenji ter uporabo umetne inteligence in radiomike za izbiro in sledenje bolnikov. Teranostika je danes uresničena vizija, vendar hkrati šele začetek resnično individualizirane onkologije.
Keywords: nuklearna medicina, teranostika, molekularno slikanje
Published in DiRROS: 03.06.2026; Views: 110; Downloads: 48
Full text (210,37 KB) |
5. Kombinirana perkutana mehanska podpora pri kardiogenem šoku-prikaz dveh bolnikovPeter Radšel, Miša Fister, Milica Lukič, Robert Novak, Tomaž Goslar, Igor Mark, Marko Noč, 2025, original scientific article Keywords: kardiogeni šok, Impella, arteriovenski zunajtelesni krvni obtok (VA ECMO), akutni miokardni infarkt, miokarditis, intenzivna interna medicina
Published in DiRROS: 20.04.2026; Views: 287; Downloads: 154
Full text (3,23 MB)
This document has many files! More... |
6. Smernice za dobro klinično prakso (ICH E6 (R3))2026, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Dobra klinična praksa (GCP) je temelj etičnega, kakovostnega in sledljivega izvajanja kliničnih raziskav, saj v ospredje postavljajo varovanje pravic, varnosti in dobrobiti udeležencev ter zanesljivost rezultatov. Posodobljene smernice ICH GCP E6(R3), veljavne od 23. julija 2025, poudarjajo, da se kakovost raziskave začne že pri idejni zasnovi in pripravi protokola, zato je treba ključne dejavnike kakovosti, tveganja, dokumentacijo in nadzor opredeliti že na začetku. Novosti vključujejo tudi večji poudarek na upravljanju podatkov, sledljivosti sprememb, varnosti informacijskih sistemov, vlogi etične komisije, nadzoru sponzorja ter preglednosti po zaključku raziskave, vključno s pravočasno objavo rezultatov. Smernice so strukturirane v osrednji dokument s splošnimi načeli in Prilogo 1 za intervencijska klinična preskušanja, medtem ko Priloga 2, ki bo zajela ne tradicionalna preskušanja in podatke iz realnega sveta, v tej izdaji še ni vključena. Slovenski prevod je pripravljen z namenom, da bi bila vsebina smernic bolj razumljiva širšemu krogu strokovnjakov in drugim sodelujočih v kliničnih raziskavah.
Keywords: klinična medicina, klinične raziskave, standardi, medicinska etika, medicinske raziskave
Published in DiRROS: 10.03.2026; Views: 380; Downloads: 174
Full text (1,03 MB) |
7. Označevanje tumorjev s fluorescenčnimi barvili s ksantenskim tricikličnim strukturnim motivom in cianinskim fragmentom za raka trebušne slinavkeLuka Irenej Pečan, Tine Tesovnik, Julija Vodenik, Gašper Tavčar, Julian R. Silverman, Miroslav Petrovec, Marko Jeran, 2024, published scientific conference contribution Keywords: onkologija, medicina, barvila
Published in DiRROS: 25.02.2026; Views: 368; Downloads: 109
Full text (231,01 KB) |
8. Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi : sekundarna analiza kvalitativnih podatkovMirko Prosen, 2019, original scientific article Abstract: Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes - ob upoštevanju dejstva, da živimo v "družbi tveganja" - opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo. Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12. Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks. Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.
Keywords: medikalizacija, medicina, babištvo, ženske, družba
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 379; Downloads: 241
 Link to file
This document has many files! More... |
9. Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah : primer arterijske hipertenzijeMarija Petek Šter, Branko Šter, 2015, original scientific article Abstract: Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske hipertenzije. Metode: Vključene so bile diplomirane medicinske sestre (n = 143), ki so obiskovale petintrideseturno urno izobraževanje o arterijski hipertenziji v času od januarja 2012 do marca 2013. Ugotavljali smo spremembo v znanju o vodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo, zadovoljstvo udeležencev s celotnim modulom in posameznimi vsebinami modulov ter izbranimi učnimi metodami. Uporabili smo kvantitativno (deskriptivna statistika, parni t-test, enovzorčni t-test) in kvalitativno analizo podatkov. Rezultati: Z vstopnim testom so bile prepoznane velike razlike v znanju udeležencev (zbrali so med 15,0 % in 100,0 % točk). Z izobraževanjem se je njihovo znanje pomembno izboljšalo (vstopni test 56,6 % vs. končni test 89,1 %, p < 0,001). Zadovoljstvo s celotnim modulom in posameznimi deli modula je bilo visoko: povprečna vrednost za celoten modul na lestvici od 5 do 10 je znašala 8,6 (s = 1,3). Metode poučevanja so bile ocenjene kot ustrezne: povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5 je bila 4,6 (s = 0,6). Udeleženci so najbolj pohvalili uporabnost in kakovost predavanj, dostopnost predavateljev in povezovanje teorije s prakso preko prikazov praktičnih primerov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve naše raziskave podpirajo potrebo po dodatnem izobraževanju diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah s področja arterijske hipertenzije.
Keywords: družinska medicina, timsko delo, kakovost, ocena potrebe, zadovoljstvo
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 387; Downloads: 240
Link to file |
10. |
