1. Tiskani mediji in navodila za kuhanje : primer obdobja med svetovnima vojnama na SlovenskemTereza Prešeren, 2026, original scientific article Abstract: Navodila za kuhanje sta v medvojnem obdobju obvladovala dva (tiskana) medija: kuharske knjige in časopis. Oba sta predstavljala pomembno referenčno točko in vir nav- diha za gospodinje v času med prvo in drugo svetovno vojno. Pričujoči prispevek ima dvo- jen namen. Prvi je pregledati dostopno literaturo in analize, narejene na temo izbranega ženskega časopisja (Ženski svet, Mladika, Vigred, Mati in gospodinja) in devetih kuhar- skih knjig, izdanih med prvo in drugo svetovno vojno na slovenskem etničnem območju Dravske banovine in Julijske krajine, ob tem pa predstaviti njihov domet, okvir delovanja in avtorice, ki so vodile oblikovanje njihovih kulinaričnih vsebin. Drugi namen je na podlagi teorije družbene strukture francoskega sociologa Pierra Bourdieuja pokazati na povezave med življenjskimi potmi avtoric in njihovimi pristopi k oblikovanju kulinariki namenjenih besedil.
Keywords: časopisi, kuharske knjige, recepti, 1920-1940, Dravska banovina, Julijska krajina, Pierre Bourdieu
Published in DiRROS: 03.07.2026; Views: 219; Downloads: 148
 Full text (1,65 MB)
This document has many files! More... |
2. Paolo Tomasella (a cura di): Nelle città della Venezia Giulia. Piani, progetti, fatti urbani 1924–1954 : Ossopo, Paolo Tomasella - Olmis di claudio Maccheti, 2023, 310 pagesAleksandar Kadijević, 2024, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, Nelle città della Venezia Giulia, zborniki, Julijska krajina, zgodovina arhitekture, urbanizem, 1924-1954
Published in DiRROS: 01.07.2026; Views: 208; Downloads: 144
Full text (3,26 MB)
This document has many files! More... |
3. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Keywords: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Published in DiRROS: 17.03.2026; Views: 403; Downloads: 164
Full text (537,23 KB) |
4. |
5. Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2020, original scientific article Abstract: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Keywords: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Published in DiRROS: 22.01.2026; Views: 604; Downloads: 425
Full text (1,12 MB)
This document has many files! More... |
6. Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Urška Lampe, 2022, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Keywords: Josip Smodlaka, zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 489; Downloads: 312
Full text (1,55 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Razvoj prostorske metode določanja obmestnih krajinVita Žlender, 2021, original scientific article Abstract: Za prostor med mestnimi in podeželskimi območji, ki pogosto ni jasno določen, se običajno uporablja izraz »obmestna krajina«. Eden ključnih razlogov za navedeno nejasnost je konceptualno preširoka in geografsko nejasna opredelitev tega prostora. Avtorica se v članku osredotoča na prostorsko določanje obmestne krajine na subregionalni ravni, pri čemer predstavi metodo, ki temelji na prostorskih in demografskih merilih. Prostorsko jasno opredeljena obmestna krajina na subregionalni ravni je lahko v pomoč pri izbiri ustreznih lokalnih in regionalnih pristopov k njenemu razvoju. Avtorica metodo, ki temelji na analizi prekrivanja podatkovnih slojev, preverja z uporabo podatkov, pridobljenih od regionalnih in občinskih uradov v Ljubljani in Edinburgu. Rezultati kažejo, da opisana manj dvoumna prostorska določitev obmestnih krajin zagotavlja boljšo podlago za prostorsko načrtovanje in oblikovanje prostorske politike.
Keywords: obmestna krajina, metoda prekrivanja, krajinsko načrtovanje, Ljubljana, Edinburg
Published in DiRROS: 05.08.2025; Views: 849; Downloads: 441
Full text (459,20 KB)
This document has many files! More... |
9. Politično delovanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem po podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947Erika Jazbar, 2023, review article Abstract: Nova razmejitev, ki jo je prinesla Pariška mirovna pogodba leta 1947, je za Slovence, ki so v Italiji postali narodna manjšina, odprla novo poglavje tudi z vidika političnega nastopanja, saj so se v tem času oblikovale nove politične stranke, ki so bile jasno idejno in narodno profilirane. Med Slovenci, ki so živeli na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, so bile na političnem polju pomembne razlike, ki izhajajo iz različnih zgodovinskih, družbenih in tudi narodnih okoliščin. Leta 1947 je bila izrazita tudi ideološka diferenciacija, ki se je leta 1948 »obogatila« še s sporom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po resoluciji Informbiroja. Ločnico pa sta že od predvojnega časa predstavljala dva koncepta političnega delovanja: na eni strani samostojno slovensko politično nastopanje, na drugi vključevanje v italijanske stranke.
Keywords: Pariška mirovna pogodba (1947), dežela Furlanija - Julijska krajina, Slovenci v Italiji, narodne manjšine, slovenske politične stranke v Italiji
Published in DiRROS: 11.07.2025; Views: 713; Downloads: 300
Full text (2,63 MB) |
10. Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945Matic Batič, 2024, original scientific article Abstract: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v
javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine
Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi.
V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in
vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast
vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede
na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale
uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi
preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna
prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega
preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju
spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih
javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava
analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani,
pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Keywords: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske
politike, kulturna krajina, propaganda
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 843; Downloads: 322
Full text (3,09 MB) |
