1. Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini VrhnikaSara Bradeško, 2024, review article Abstract: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah vse bolj prepoznavamo kot uspešen mehanizem gospodarske in socialne
stabilizacije kmetijskih gospodarstev, ki se zaradi negotovih razmer v kmetijskem sektorju vse težje preživljajo
le z dohodki od osnovne kmetijske dejavnosti. V članku se ukvarjamo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah
v občini Vrhnika. V občini deluje 509 kmetijskih gospodarstev, a se jih je do leta 2023 za izvajanje dopolnilnih
dejavnosti odločilo le 22, kar je bistveno manj kot v sosednjih občinah. Na razvoj kmetijstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah v vrhniški občini bistveno vplivajo svojske značilnosti pokrajine in ljudi, ki jo obdelujejo.
Keywords: kmetijstvo, majhne kmetije, dopolnilne dejavnosti, podeželje, Vrhnika, Slovenija
Published in DiRROS: 01.07.2026; Views: 278; Downloads: 224
 Full text (2,24 MB)
This document has many files! More... |
2. Prašni delci v kmetijstvu : izvor, škodljivi vplivi na zdravje ljudi in živali ter ukrepi za zmanjšanje koncentracij v zrakuŽan Pečnik, Jože Verbič, Tomaž Poje, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: kmetijstvo, prašni delci, škodljivost, koncentracija prašnih delcev, zmanjšanje koncentracij, ukrepi za zmanjšanje
Published in DiRROS: 20.05.2026; Views: 331; Downloads: 128
 Link to file |
3. Skladiščenje oljčnih tropin : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Maja Podgornik, Gašper Kozlovič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Milena Bučar-Miklavčič, 2026, final research report Abstract: V Sloveniji, kjer oljkarski sektor zaznamujejo majhna posestna struktura, razdrobljenost kmetijskih površin, omejeni investicijski viri in pomanjkanje ustrezne tehnične infrastrukture za nadaljnjo predelavo oljčnih tropin, je bila neposredna uporaba oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih prepoznana kot tehnološko preprost in ekonomsko upravičen način ravnanja z ostanki predelave oljk. V podporo neposredni uporabi (neposreden nanos) oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih je vlada januarja 2022 sprejela Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št.10/22), ki dovoljuje uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo samo v omejenem časovnem okviru ─ v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka. Če se oljčne tropine v predpisanem času ne uporabijo na kmetijski površini, se po veljavnih predpisih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 184/15) ponovno obravnavajo kot odpadek. V praksi pa je zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih razmer ter razmočenih in spolzkih terenov pravočasna uporaba velikokrat onemogočena, kar postavlja oljarja pred nove finančne in okoljske izzive. Zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) novembra 2022 podprlo raziskovalni projekt CRP V4-2216 – Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL), v okviru katerega smo v delovnem sklopu 4 raziskovali vpliv skladiščenja na oljčne tropine in možnosti njihove uporabe tudi po daljšem obdobju shranjevanja.
Keywords: oljkarski sektor, oljčne tropine, kmetijstvo, vsebnost spojin, uporaba tropin
Published in DiRROS: 24.03.2026; Views: 372; Downloads: 380
Full text (6,28 MB)
This document has many files! More... |
4. Poročilo iz porečja reke Omo v Etiopiji : sodelovanje med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Arba MinchuSarah Lunaček, Uršula Lipovec Čebron, Nežka Struc, Eshetu Ewnetu Tegengne, 2025, popular article Keywords: etnologija, kulturna antropologija, zdravstvo, tropske bolezni, trajnostno kmetijstvo, oskrba z vodo, študijska izmenjava, ERASMUS+, Univerza v Arba Minchu, Etiopija
Published in DiRROS: 19.03.2026; Views: 451; Downloads: 189
Full text (333,83 KB) |
5. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Keywords: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Published in DiRROS: 17.03.2026; Views: 465; Downloads: 192
Full text (537,23 KB) |
6. |
7. |
8. Nastanek endemične in epistemične vrste : primer premestitve aksolotlaCristian M. Torres Gutiérrez, 2025, original scientific article Abstract: Aksolotl (Ambystoma Mexicanum), zanimiva vodna pošast, laboratorijski organizem, nacionalni simbol, ki krasi mehiške bankovce, je žival, ki nastopa v več medvrstnih prepletih. Odkar je bil v sredini 19. stoletja premeščen iz mehiške jezerske doline v evropske laboratorije, se je večina raziskovalcev osredotočala predvsem na beleženje preobrazbe te vrste v modelni organizem v znanstvenih raziskavah. Aksolotl uspeva kot modelni organizem v kontroliranih pogojih, medtem ko je v svojem naravnem okolju uvrščen med ogrožene vrste. V tem članku se zgodovine aksolotla lotim s pomočjo konjunkturalističnega pristopa, pri čemer se osredotočam na aksolotlov prehod iz njegovega endemičnega okolja (jezera) v epistemični prostor (laboratorij). Trdim, da je ta premik povzročil razdvojitev vednosti o aksolotlu, ki se je razvila v njegovem naravnem habitatu, od vednosti, proizvedene v umetnem okolju laboratorija. Prek prepletanja pripovedi in kontekstov, ki aksolotla obdajajo v različnih okoljih, članek poskuša spodbuditi dialog med avtohtonimi perspektivami in znanstvenimi praksami. Poleg tega bo pokazal, da habitate pomembno oblikujejo zunanji dejavniki, ki pogosto postanejo neprepoznavni po tem, ko žival vstopi v laboratorij. Obravnava teh zapletov bo razkrila, da je naše razumevanje neke vrste neločljivo povezano s kontekstom, v katerem se proučuje, in nakazala možnosti zbliževanja pripovedi iz različnih okolij.
Keywords: mehiški aksolotl, habitat, modelni organizem, medvrstna prepletenost, kmetijstvo
Published in DiRROS: 07.02.2026; Views: 686; Downloads: 304
Full text (670,71 KB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu : 2024Ajda Bleiweis, Jože Verbič, Maja Kožar, Tanja Travnikar, Viktor Jejčič, Borut Vrščaj, Janez Sušin, Tomaž Poje, Matej Bedrač, Ana Hiti Dvoršak, Vesna Telič, Anej Gerlušnik, Matej Ščuka, Boštjan Mali, Primož Simončič, Nina Rman, Dušan Rajver, 2025, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: kmetijstvo, gozdarstvo, živilstvo, podnebje, podnebne spremembe, kmetijska politika, kmetijski podatki, Slovenija
Published in DiRROS: 21.11.2025; Views: 816; Downloads: 564
Full text (7,92 MB)
This document has many files! More... |
