1. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiMiha Humar, Boštjan Lesar, 2020, original scientific article Abstract: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Keywords: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
Published in DiRROS: 20.08.2020; Views: 5031; Downloads: 1479
 Link to full text
This document has many files! More... |
2. |
3. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008, original scientific article Abstract: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Keywords: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4287; Downloads: 1894
 Full text (1,10 MB) |
4. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2442; Downloads: 784
Full text (4,67 MB)
This document has many files! More... |
5. Odkazovanje kot glavni ukrep za izboljšanje strukture in kvalitete sestojev : tema 4,04 - 1962Martin Čokl, 1962, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdovi, gojenje gozdov, klima, gozdna tla, pomlajevanje gozdov, snovanje sestojev, odkazovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2532; Downloads: 721
Full text (11,21 MB) |
6. Vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP)"Konkurenčnost Slovenije 2001-2006"Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andrej Kobler, Lado Kutnar, Gregor Božič, Klemen Bergant, Primož Simončič, Urša Vilhar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, Mihej Urbančič, Maja Jurc, Matjaž Čater, Gal Kušar, Andreja Ferreira, Marjana Westergren, Barbara Štupar, Iztok Sinjur, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, 2006, final research report Keywords: klima, sprememba klime, gozdni ekosistemi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3157; Downloads: 864
Full text (29,02 MB) |
7. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Keywords: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 3474; Downloads: 710
Full text (2,90 MB) |
