Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (karantenski organizmi) .

1 - 10 / 61
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
2.
Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizma
Urban Žitko, Barbara Piškur, Matevž Triplat, 2021, original scientific article

Abstract: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Keywords: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
Published in DiRROS: 17.05.2021; Views: 785; Downloads: 253
.pdf Full text (546,75 KB)

3.
4.
Rjava pegavost orehov (Ophiognomonia leptostyla)
Peter Smolnikar, 2020, professional article

Keywords: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 917; Downloads: 282
.pdf Full text (157,07 KB)

5.
Orehova čipkarka (Corythucha juglandis)
Nina Šramel, 2020, professional article

Keywords: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 949; Downloads: 275
.pdf Full text (194,14 KB)

6.
Krojaški žagovinar (Monochamus sartor (Fabricius, 1787))
Andreja Kavčič, 2020, professional article

Keywords: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Krojaški žagovinar, Monochamus sartor (Fabricius, 1787)
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 821; Downloads: 272
.pdf Full text (215,59 KB)

7.
Orehov rak (Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Ana Brglez, 2020, professional article

Keywords: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Orehov rak, Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 827; Downloads: 245
.pdf Full text (229,11 KB)

8.
Seznam prednostnih škodljivih organizmov Evropske unije : The European Union List of priority pests
Alenka Zupančič, 2020, professional article

Abstract: V zakonodaji Evropske unije je predpisan seznam prednostnih škodljivih organizmov rastlin, v katerem so navedeni škodljivi organizmi rastlin z najbolj resnimi potencialnimi gospodarskimi, okoljskimi ali družbenimi učinki za ozemlje Evropske unije. Seznam je pripravljen na vrednotenju, za katerega sta metodologijo pripravila in pozneje ovrednotila podatke za posamezen organizem Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pri čemer sta upoštevala možnosti širjenja, ustalitve, gospodarske, družbene in okoljske posledice za Evropsko unijo. Na seznamu so tudi karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki lahko veliko škodo povzročijo v gozdovih; to so brezov krasnik (Agrilus anxius Gory), jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis (Thomson)), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis (Motschulsky), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus Tschetverikov). Nobeden od njih še ni bil najden v Sloveniji.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, prednostni škodljivi organizmi, Anoplophora, Agrilus, Bursaphelenchus, Dendrolimus
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 982; Downloads: 282
.pdf Full text (151,59 KB)

9.
Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd
Anita Benko-Beloglavec, Andreja Kavčič, 2020, professional article

Abstract: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1058; Downloads: 281
.pdf Full text (149,12 KB)

10.
Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in Slovenia
Barbara Piškur, Marija Kolšek, Dušan Jurc, 2020, professional article

Abstract: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1022; Downloads: 333
.pdf Full text (235,23 KB)

Search done in 0.67 sec.
Back to top