Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Anatomija lesa in floema drevesnih vrst, ki sobivajo, ponuja dragocene informacije o tem, kako se različne drevesne vrste soočajo s podnebnimi spremembami in prilagajajo strukturo prevodnih tkiv lokalnim vremenskim razmeram. V obdobju 2019–2021 smo proučili in primerjali širino letnih prirastkov lesa in floema in velikosti prevodnih elementov ranega lesa in ranega floema pri listavcih, ki sobivajo na Podgorskem krasu: mali jesen (Fraxinus ornus), puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Ugotovili smo, da analizirane spremenljivke lesa in floema pri preučevanih drevesnih vrstah kažejo različne sezonske trende glede na lokalne vremenske razmere. Med vrstami so bile v vseh letih opažene statistično značilne razlike v velikostih prevodnih elementov lesa in floema, kar kaže na velike razlike v izračunani hidravlični prevodnosti med drevesnimi vrstami. Visoka medletna variabilnost in vrstno specifična občutljivost ksilema in floema na padavine in temperaturo potrjujeta visoko plastičnost in različne strategije debelinske rasti preučevanih drevesnih vrst, ki zagotavljajo optimalno delovanje v lokalnih vremenskih razmerah.
Keywords: puhasti hrast, mali jesen, črni gaber, traheja, sitasta cev, Podgorski kras, listavci
Published in DiRROS: 22.05.2026; Views: 320; Downloads: 130
Full text (321,63 KB)

Keywords: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, veliki jesen, Frafinus excelsior, poljski jesen, Fraxinus angustifolia, Slovenija
Published in DiRROS: 18.12.2023; Views: 1735; Downloads: 495
Full text (188,71 KB)

Keywords: gozdarstvo, lesarstvo, les, veliki jesen, Fraxinus excelsior L.
Published in DiRROS: 29.08.2023; Views: 1847; Downloads: 638
Full text (6,51 MB)

Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, Hylesinus crenatus, veliki jesenov lubadar, veliki jesen
Published in DiRROS: 28.02.2023; Views: 1471; Downloads: 0

Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 3874; Downloads: 2067
Full text (950,76 KB)