Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (jesen (drevo)) .

1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija
Katarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article

Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 931; Downloads: 654
.pdf Full text (950,76 KB)

2.
3.
Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barju
Katarina Čufar, Anton Velušček, 2003, original scientific article

Abstract: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Keywords: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 663; Downloads: 220
.pdf Full text (770,35 KB)

4.
5.
6.
Mraznica je poškodovala veliki jesen pri Radljah ob Dravi
Nikica Ogris, Gorazd Mlinšek, 2010, professional article

Keywords: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., glive, štorovka, Armillaria, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 952; Downloads: 487
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanje
Tine Hauptman, 2020, review article

Abstract: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Keywords: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
Published in DiRROS: 06.04.2020; Views: 2283; Downloads: 560
.pdf Full text (352,14 KB)

8.
9.
Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, 2004, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Keywords: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3058; Downloads: 1309
.pdf Full text (782,14 KB)

10.
Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca
Igor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013, professional monograph

Abstract: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Keywords: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2542; Downloads: 780
.pdf Full text (5,66 MB)

Search done in 0.66 sec.
Back to top