1. Primerjava struktur inputov v gozdno-lesni verigi na podlagi nacionalnih input-output tabel v Sloveniji, na Češkem in v AvstrijiDomen Arnič, Peter Prislan, Hanuš Vavrčík, Luka Juvančič, 2026, published scientific conference contribution (invited lecture) Abstract: Struktura gozdno-lesne verige se med državami bistveno razlikuje: Avstrija in Češka izkazujeta višjo stopnjo notranje integracije in tehnološke kompleksnosti, medtem ko je Slovenija bolj odvisna od zunanjih inputov in ima bolj razpršeno strukturo proizvodnje. Ustvarjanje dodane vrednosti je v Sloveniji bolj delovno intenzivno, z visokim deležem sredstev za zaposlene, medtem ko Avstrija dosega višje poslovne presežke, kar kaže na večjo kapitalsko intenzivnost in bolj produktivne proizvodne strukture. Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) je najvišja v Avstriji, najnižja na Češkem, Slovenija pa zavzema vmesno pozicijo, pri čemer razlike izhajajo predvsem iz različnih organizacij proizvodnje, stopnje predelave in vpetosti sektorjev v širšo industrijsko okolje.
Keywords: gozdno-lesna veriga, produktivnost, dodana vrednost, lesnopredelovalna panoga, struktura dodane vrednosti, medsektorske povezave
Published in DiRROS: 22.05.2026; Views: 167; Downloads: 68
 Full text (82,01 KB) |
2. Poslovanje slovenskega gradbeništva v zadnjem desetletjuBojan Ivanc, 2025, original scientific article Abstract: Dinamika poslovanja v gradbeništvu je v zadnjem desetletju dosegla lokalno dno v letu 2016, potem pa je pričela močno naraščati. Leti 2022 in 2023 sta bili po rasti izjemni leti, predvsem zaradi rasti del, financiranih iz kohezijskih sredstev in Načrta za okrevanje in odpornost. Leto 2024 je bilo spet nekoliko šibkejše, predvsem zaradi padca gradbenih del, kar je bilo povezano z zamudami pri izdaji gradbenih dovoljenj na upravnih enotah. Rast gradbenih del je sovpadala z rastjo števila gradbenih podjetij, katerih povprečna velikost, merjena s številom zaposlenih, je sčasoma vseeno nekoliko porasla. Dinamika črpanja kohezijskih sredstev je pomembno vplivala na dinamiko poslovanja v gradbeništvu. Gradbeništvo je predstavljalo okoli 6 % ustvarjene dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu, s čimer se je slovensko gradbeništvo uvrstilo na enajsto mesto med 27 EU državami. Prejemki zaposlenih so v zadnjem desetletju naraščali hitreje kot v povprečju in so bili v letu 2024 le še za desetino nižji od slovenskega povprečja. Kljub visoki rasti plač se je z izzivom pomanjkanja usposobljenih delavcev v zadnjih treh letih (2022-2024) soočala že polovica gradbenih podjetij. To zelo verjetno vpliva na nižjo produktivnost dela in na visoko rast plač oziroma stroškov dela na zaposlenega. Zaradi visokega deleža stroškov dela v dodani vrednosti gradbena podjetja ne morejo dodatno dvigovati plač, kar bi prispevalo k zmanjševanju primanjkljaja ponudbe delovne sile
Keywords: gradbena dela, dovoljenja, dodana vrednost, kazalnik zaupanja, omejitveni dejavniki
Published in DiRROS: 01.07.2025; Views: 655; Downloads: 393
Full text (1,09 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. |
