Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Prispevek na podlagi virov in literature obravnava delovanje Jugoslovanske armade v drugi polovici leta 1945. Obravnava vprašanja organizacije, številčnosti, zakonske ureditve in vodenja, nato prehod v mirnodobno življenje v vojašnicah po vsej Jugoslaviji ter vprašanje varovanja državnih meja. Z oblikovanjem začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije je leta 1945 iz dotedanjega Poverjeništva za narodno obrambo nastalo Ministrstvo za narodno obrambo s Titom na čelu. Prav on je 31. maja 1945 je podpisal ukaz o oblikovanju in lokaciji najvišjih strateških poveljstev šestih armad kopenske vojske, ob katerih so obstajali še letalstvo, mornarica, vojaško šolstvo in notranja vojska – Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Posebno in novo enoto znotraj Jugoslovanske armade je predstavljala varnostna služba, oziroma kontraobveščevalna služba. Prispevek opozarja na prve korake partizanske armade v mirnodobnem življenju – v vojašnicah, pa tudi na njeno vlogo v tržaški krizi in okupaciji dela Avstrije. Poseben poudarek je namenjen vlogi armade ob prvih povojnih volitvah jeseni 1945, po katerih je prišlo tudi do formalne ukinitve monarhije v Jugoslaviji. Temu je sledila tudi demobilizacija.
Keywords: druga svetovna vojna, Jugoslovanska armada, državne meje, Trst, Avstrija, demobilizacija, volitve
Published in DiRROS: 19.02.2026; Views: 376; Downloads: 126
Full text (3,31 MB)

Abstract: Trst je bil do prve svetovne vojne več kot petsto let del habsburške monarhije in pred njenim razpadom najpomembnejše pristanišče, ne nazadnje pa tudi mesto z daleč največjim številom Slovencev sploh. V njem si je slovensko meščanstvo leta 1904 postavilo svoje središče, Narodni dom, ki je v kratkem postalo osišče slovenskega družbenega življenja v mestu. Zaradi tega je bil v napoto italijanskim nacionalistom, ki so v njem videli »skrunitev« italijanskih tal, tako da so po prvi svetovni vojni, ko so mesto zasedle italijanske čete, dom napadli in ga zažgali, in sicer 13. julija 1920. Požig predstavlja enega prvih »uspehov« nastajajočega fašističnega gibanja in simbolni začetek naraščajoče protislovenske mržnje. Po sto letih se je začel formalni postopek vrnitve Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Trstu.
Keywords: Narodni dom, fašizem, nacionalizem, Trst, 20. stoletje
Published in DiRROS: 02.07.2025; Views: 595; Downloads: 348
Full text (1,39 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V prispevku je opazovan diskurz, ki se je v Avstrijskem primorju (zlasti v Trstu) sple-tal okrog razprav o higienizaciji in asanaciji urbanega prostora. Pri tem so izpostavljeni od konca 19. stoletja naraščajoč družbeni pomen higiene v najširšem smislu, zavedanje o pomenu bivanjskih pogojev v urbanem prostoru ter vpliv socialnih okoliščin na otroško umr-ljivost. Slednja je bila namreč eden ključnih medicinskih, higienskih, moralnih in političnih argumentov za prikaz pomanjkljivih prizadevanj na področju zdravstvene preventive ter hkrati podlaga za širjenje modernih, z napredkom povezanih (meščanskih) idej, tudi skozi imperative, ki so naslavljali materinsko nego. Poleg tega je kvantitativni del analize podobno kot za Trst tudi za Koper vsaj deloma pokazal, da je bil velik delež smrti med otroki do petega leta starosti verjetno povezan prav s socialno deprivacijo tako z vidika higiene in prehrane kot profilakse in medicinske kurative.
Keywords: higienizacija, bivanjske razmere, otroška umrljivost, Trst, Koper, 1870–1914
Published in DiRROS: 10.05.2024; Views: 1225; Downloads: 823
Full text (264,52 KB)
This document has many files! More...