61. |
62. Multiple tree-ring parameters from Pinus nigra (Arnold) and their climate signalSimon Poljanšek, Tom Levanič, 2012, original scientific article Abstract: The first exploration of climate signal in tree-rings of Black pine (P. nigra Arnold), using minimum blue intensity method, is presented. Sampled trees were growing on site Kojnik (Slovenia). For resin extraction and scanning, 5 mm thick cores were prepared. Whole tree-ring widths were measured, as well as the width and density of early- and latewood. To remove age trend and influence of non-climatic factors, raw measurements were standardized using spline function. In density measurements, highly significant correlation values were calculated between May-June summed precipitation and earlywood density (r = 0.64, p<0.001), while maximum latewood density correlates the best with mean June-August temperature (r = 0.42, p<0.01). In width measurements, the highest correlation was calculated between tree-ring width and mean June-August temperature (r = -0.62, p<0.001).
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4355; Downloads: 2261
 Full text (951,14 KB) |
63. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, review article Abstract: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Keywords: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4649; Downloads: 2072
Full text (1,05 MB) |
64. Primerjava programov za standardizacijo časovnih vrst v dendrokronologijiSimon Poljanšek, Špela Jagodic, Tom Levanič, 2010, original scientific article Abstract: Za standardizacijo zaporedij širin branik je v uporabi več programov, mi smo primerjali dva - najbolj razširjeni in znani program ARSTAN in pred kratkim predstavljeno knjižnico za standardizacijo dendrokronoloških podatkov dplR, narejeno za statistični program R. Oba programa sta brezplačna, ARSTAN je namenski program za standardizacijo zaporedij širin branik, medtem ko je program R, v okviru katerega deluje knjižnica dplR, namenjen tudi drugim analizam in prikazom podatkov. Uporabili smo različne teste in preverili, ali so med kronologijami širin branik, kakor jih izračunata ARSTAN in dplR, statistično značilne razlike in ali so standardizirane kronologije, narejene s knjižnico dplR, enako uporabne za preučevanje ekoloških in klimatoloških vprašanj, kot so kronologije, narejene s programom ARSTAN. ARSTAN za izračun kronologije ponudi uporabniku listo ukazov, medtem ko dplR zahteva pisne ukaze in ne ponuja izbire. Pri primerjavi rezultatov smo ugotovili, da razlike med izračuni primerjanih programov niso statistično značilne - programa pri osnovnih statističnih parametrih ponudita enake rezultate za povprečne širine branik in standardne odklone ter z razliko na drugem decimalnem mestu za rezultate občutljivosti in avtokorelacijskega koeficienta. Korelacija med standardiziranima kronologijama znaša 0,9773, med kronologijama ostankov pa 0,9776, grafično so razlike prav tako maloštevilne in majhne. Ker se programa razlikujeta le po delovnem okolju, je odločitev o izbiri programa prepuščena uporabniku.
Keywords: dendrokronologija, računalniški programi, ARSTAN, dplR, branike, kronologija širine branik
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4331; Downloads: 1901
Full text (352,54 KB) |
65. Stable carbon isotopes in Norwey spruce (Picea abies (L.) Karst.) tree rings at two sites in SloveniaPolona Hafner, Tom Levanič, 2009, original scientific article Abstract: Stable isotopes in tree rings are an important tool in climate reconstruction and in studies of tree response on environmental factors in the past, similar like maximum latewood density, tree ring width and other tree ring parameters.In this article we present stable carbon isotopes physiology and the first two Slovenian d13C chronologies for Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) growing at two sites with different ecological conditions. Five trees were sampled at Pokljuka alpine site and three at Sorško polje lowland plantation. d13C values were compared with CRU TS 1.2 meteorological data-set,which provides information on climate in Europe for the 1901-2000 period at a 10ć spatial resolution. Results of correlation analysis for both sites revealed similar average d13C values, which are in strong negative correlation with amount of precipitation and positive correlation with temperatures in the growing period. Temporal stability of the correlation between precipitation and d13C values in July is significant for both sites, where as the stability of d13C - temperature relationship is significant only for the Sorško polje site.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4169; Downloads: 1925
Full text (1,07 MB) |
66. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008, original scientific article Abstract: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Keywords: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4753; Downloads: 1990
Full text (1,10 MB) |
67. Use of different growth paramaters of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) to study tree response to climateTom Levanič, Risto Jalkanen, Jožica Gričar, M. Gagen, Primož Oven, 2006, original scientific article Abstract: In the paper, potential analysis of various growth parameters of Norway spruceare introduced at the macro and micro levels. Dendroecological measurements give information as to xylem growth ring widths, their density and content of stable isotopes in the xylem growth rings. Needle trace method of the terminal annual shoot allows retrospective view into needle density ofthe terminal annual shoot and consequently reconstruction of the several parameters linked to the needles and air pollution. Using pinning method, it is possible to follow intra-annual dynamics of the radial growth of trees at the cellular level and furthermore investigate the effect of climatic factorson cambial activity.
Keywords: Norway spruce, multiproxy analysis, dendroecology, pinning, needle trace method
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4346; Downloads: 1794
Full text (4,90 MB) |
68. Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarnTom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, original scientific article Abstract: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Keywords: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4389; Downloads: 1772
Full text (2,49 MB) |
69. Vpliv klime na debelinsko rast macesna (Larix decidua Mill.) na zgornji gozdnimeji v JV AlpahTom Levanič, 2005, original scientific article Abstract: Na 7 lokacijah na zgornji gozdni meji v jugovzhodnih Alpah smo preučili odvisnost med širino branike macesna (Larix decidua Mill.) in klimo. Analizo smo napravili za obdobje 1900-2003, v katerem smo ugotovili 13 skupnih pozitivnih in 17 skupnih negativnih značilnih let. Izkazalo se je, da je macesen zelo primerna drevesna vrsta za preučevanje odziva dreves na klimo. Največji vpliv na nastanek široke branike imajo nadpovprečne junijske temperature, najbolj negativen vpliv na širino branike pa nadpovprečne marčevske temperature. Analiza časovne stabilnosti klimatskega signala z odzivnimi funkcijami in metodo drsečih oken je pokazala, da se je odnos med klimo in širino branike postopoma spreminjal. Bolj ko se približujemo sedanjosti, pomembnejši postaja negativni vpliv nadpovprečnih temperatur v marcu (branike so ožje) in bolj se izgublja pomen nadpovprečne temperature v juniju. Na nekaterih ploskvah se vplivu nadpovprečnih junijskih temperatur pridruži še vpliv nadpovprečno toplega maja. Rezultati kažejo, da se na zgornji gozdni meji dogajajo spremembe v smeri zgodnejšega začetka vegetacijske sezone, s tem pa so drevesa izpostavljena večjemu tveganju poznih pozeb.
Keywords: dendroklimatologija, Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4376; Downloads: 1912
Full text (1,51 MB) |
70. Kronologija macesna (Larix decidua Mill.) za območje jugovzhodnih AlpTom Levanič, 2005, original scientific article Abstract: Predstavljena je sestava dolge kronologije širin branik za macesen v JV Alpah.Kronologija temelji na izvrtkih živih dreves in je dolga 333 let, največja pokritost je 74, več kot štirje vzorci obstajajo na 95 % in več kot 13 vzorcev na 74 % celotne dolžine. Samo prvih 8 let kronologije temelji na enem samem drevesu. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na 6 tipičnih macesnovih rastiščih (Komna, Uskovnica, Vršič, Jezersko, Veža in Viševnik). Macesnova kronologija živih dreves se dobro ujema z nekaterimi tujimi macesnovimi kronologijami za območje Alp (Italija, Avstrija, Nemčija Francija in Švica). Analiza značilnih let je dala 34 pozitivnih in 87 negativnih značilnih let. Preliminarni testi so pokazali tudi dobro odzivnost na klimatska nihanja. Čeprav smo analizirali tudi nekaj zelo starih dreves (400+ branik), jih v končno kronologijo nismo vključili. Razlog za to so bile številne manjkajoče in lažne branike ter rastne anomalije.
Keywords: dendrokronologija, jugovzhodne Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4261; Downloads: 1783
Full text (1,78 MB) |
