201. Usklajevanje pridobivanja lesa z drugimi funkcijami gozda : končno poročilo projekta 44-0859-0404-93Boštjan Košir, Mirko Medved, Robert Robek, Janez Krč, Boris Papac, Miro Ljubec, 1994, final research report Keywords: poškodbe gozda, pridobivanje lesa, gozdna cesta, gradnja v gozdu, korist, proizvodna funkcija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2974; Downloads: 835
 Full text (8,99 MB) |
202. Mnogonamenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežja gozdnih prometnic : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja : Obseg - trajanje : 1995 - 1999Boštjan Košir, Robert Robek, 1997, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdovi, gozdarstvo, transport lesa, gozdne prometnice, vzdrževanje prometnic
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3397; Downloads: 928
Full text (18,65 MB) |
203. |
204. Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse :
varovanje voda, tal, zraka in ohranjanje biotske raznovrstnostiJože Verbič, Janez Sušin, Andrej Simončič, Zoran Čergan, Drago Babnik, Viktor Jejčič, Tomaž Poje, Matej Knapič, Janko Verbič, Peter Dolničar, Dušica Majer, Kristina Ugrinović, Robert Janža, Jože Maljevič, Matej Stopar, Andrej Zemljič, 2006, professional monograph Keywords: kmetijska praksa, dobra kmetijska praksa, varovanje voda, varovanje tal, varovanje zraka, biotska raznovrstnost
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 5217; Downloads: 1499
 Link to full text
This document has many files! More... |
205. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, original scientific article Abstract: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Keywords: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 4811; Downloads: 885
Full text (834,24 KB) |
206. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, other scientific articles Abstract: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Keywords: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 11.05.2017; Views: 4507; Downloads: 906
Full text (653,68 KB) |
207. Ocena stroškov prevoza lesa z gozdarsko traktorsko polprikolicoJaka Klun, Robert Robek, Mitja Piškur, Boštjan Košir, 2017, professional article Abstract: V prispevku je predstavljen predlog za razvoj področja študija dela v slovenskem gozdarstvu z izdelavo kratkih usmerjenih raziskav v javnem interesu. Koncept usmerjene študije dela je bil preizkušen na primeru ocene stroškov prevoza lesa z gozdarsko traktorsko polprikolico. Na podlagi kombiniranja evidenčnih in podrobnih metod študija časa je bil določen vzorčni normativ za prevoz lesa s kmetijskim traktorjem moči 77 kW in 8-tonsko polprikolico po grajenih prometnicah. Za izbrani strojni sestav traktorske polprikolice je bila izračunana podrobna kalkulacija stroškov prevoza lesa, ki ga opravlja samostojni podjetnik v okvirih veljavne delovne, davčne in okoljske zakonodaje. S sintezo vzorčnega normativa in kalkulacij stroškov smo pripravili podlage za ocenjevanje stroškov vzorčne storitve na enoto proizvoda in za njeno primerjavo s cenami take storitve na trgu. Pogoji za relevantnost in racionalnost usmerjenih študij so neodvisnost pri njihovi pripravi ter visoka usposobljenost in sodobna opremljenost raziskovalnih skupin, ki jih izvaja.
Keywords: študij dela, normativi, kalkulacija stroškov, gozdarstvo, traktorska polprikolica, Slovenija, prevoz lesa
Published in DiRROS: 19.04.2017; Views: 4346; Downloads: 776
Full text (567,71 KB) |
208. Značilnosti gozdarskih traktorskih polprikolicBoštjan Košir, Jaka Klun, Robert Robek, 2017, original scientific article Abstract: V prispevku opisujemo značilnosti traktorskih polprikolic. Na kratko je opisana uporaba dosedanjih polprikolic v Sloveniji. Opisane so nekatere oblike polprikolic glede na tehnične lastnosti, vendar je večji poudarek na tehnologijah in tehničnih razlikah polprikolic med tehnologijami. Opisane tehnologije so: vožnja s polprikolicami od panja do kamionske ceste, vožnja od panja do bližnjega porabnika in vožnja samo po javni cesti. Na primeru traktorskih polprikolic je prikazana uporabe hitre in poenostavljene kalkulacije stroškov strojne ure.
Keywords: gozdarske traktorske polprikolice, GTP, vožnja lesa, kalkulacije strojne ure, zgodovinski pregled, komponente GTP
Published in DiRROS: 22.03.2017; Views: 4125; Downloads: 737
Full text (1,89 MB) |
209. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017, original scientific article Abstract: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Keywords: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
Published in DiRROS: 23.02.2017; Views: 5443; Downloads: 1057
Full text (2,88 MB) |
210. |
