Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Milan Hočevar) .

1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev
Milan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, original scientific article

Abstract: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Keywords: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3419; Downloads: 1370
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi
Milan Hočevar, 1991, original scientific article

Keywords: gozdarstvo, gozdna inventura, kontrolna vzorčna metoda, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3395; Downloads: 1433
.pdf Full text (863,08 KB)

3.
Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuško-jeloviški planoti
Milan Hočevar, 1990, original scientific article

Keywords: propadanje gozda, kontrolne vzorčne metode, prirastek, smreka
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3302; Downloads: 1410
.pdf Full text (2,05 MB)

4.
Izboljšanje učinkovitosti in informacijske vsebine gozdne inventure s stratificiranim vzorčenjem
David Hladnik, Milan Hočevar, 1989, original scientific article

Keywords: gozdna inventura, stratificiranje, sestojne karte
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3088; Downloads: 1393
.pdf Full text (1005,45 KB)

5.
Razvoj in uporaba inventurne vzročne metode 2x6-dreves
Milan Hočevar, 1989, professional article

Keywords: gozdna inventura, vzorčenje, 2x6 dreves
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3287; Downloads: 1454
.pdf Full text (1,72 MB)

6.
Prvine smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev
Milan Hočevar, 1985, original scientific article

Keywords: umiranje gozdov, gozdna inventura, poškodovanost gozdov, gozdni sestoji
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3245; Downloads: 1462
.pdf Full text (855,98 KB)

7.
8.
Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v Sloveniji
Gal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, original scientific article

Abstract: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Keywords: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3476; Downloads: 1648
.pdf Full text (791,99 KB)

9.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, professional article

Abstract: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Keywords: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3544; Downloads: 1518
.pdf Full text (462,90 KB)

10.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006, original scientific article

Abstract: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Keywords: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3416; Downloads: 1306
.pdf Full text (4,90 MB)

Search done in 0.58 sec.
Back to top