Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Leta 1981–1983 je bilo na Rudniku Žirovski vrh pred pričetkom redne proizvodnje izvedeno poskusno odkopavanje uranove rude za preverjanje metod geološke in radiometrične kontrole ter tehničnih metod pridobivanja. Poskusni odkop je bil v bloku 1, na skrajnem severozahodnem delu rudišča v zgornji gubi dvojne S strukture. V tem bloku se je orudenje nahajalo samo v horizontu sivega peščenjaka debeline 20–30 m. Z geološko spremljavo odkopavanja smo potrdili, da so bili peščenjaki odloženi v sekvencah debelih od par dm do več kot 2 m. Sekvenca je običajno pričenjala z debelozrnatim peščenjakom, večkrat so bili na bazi prisotni še klasti kremena in muljevca. Navzgor je debelozrnat peščenjak pogosto prehajal v srednjezrnatega, redkeje pa še v drobnozrnatega in meljevec. V peščenjakih je bila značilna prisotnost organskih drobcev, ki so v diagenezi ustvarjali redukcijsko okolje v katerem se je iz podtalnice izločal uran. Najpogosteje se je orudenje nahajalo v debelozrnatih peščenjakih, običajno v debelejših sekvencah. Orudenje se je zato pojavljalo v več nivojih debelih navadno pod 1m, kjer se je združevalo je skupna debelina presegla tudi 5 m. Dolžina sklenjenega orudenja v vzdolžni smeri je znašala do 150 m, širina od nekaj metrov do več kot 40 m. V vmesnih prekinitvah orudenja smo opazovali, da so peščenjaki iz temnosive in sive barve prehajali v svetlosive in zelenosive, ki so bili le siromašno orudeni ali jalovi. V vzdolžni smeri se je tak prehod zgodil med prerezi P-35 in P-35a, kjer se je tudi zaključilo odkopavanje. V jami sta bila raziskana še prereza P-36 in P-37, kjer pa se je pojavljal pretežno zelenosiv peščenjak z le redkimi lečami siromašnega orudenja. S površinskimi vrtinami sta bila dlje proti zahodu raziskana tudi še dva prereza oddaljena 1,3 in 2,8 km od jamske zgradbe. V teh vrtinah je bilo ugotovljeno nastopanje sivih in zelenosivih peščenjakov z zelo redkimi sledovi orudenja, ki so se menjavali z bolj drobnozrnatimi različki (muljevci), ostanki organske snovi pa so bili v njih zelo redki. Blok 1 je bil zato mejni blok na SZ strani rudišča, predviden za pridobivanje.
Keywords: uranova ruda, poskusno odkopavanje, grödenske klastične kamnine, Žirovski vrh
Published in DiRROS: 15.01.2024; Views: 145; Downloads: 44
Full text (1,80 MB)

Abstract: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Keywords: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Published in DiRROS: 09.01.2024; Views: 241; Downloads: 92
Full text (408,22 KB)

Abstract: Restorations in dentistry must reproduce the aspect of the patient’s natural teeth and require non-toxicity, biocompatibility, and good mechanical properties in order to last longer. Restorations are permanently in contact with microbes that can adhere to and form biofilms. The purpose of this study was to determine the adhesion extent of Streptococcus mutans to polymethyl methacrylate (PMMA) resin base containing TiO2 nanoparticles. To understand the adhesion of Streptococcus mutans on the modified resin-based surfaces, the following surface properties were measured: the roughness, contact angle, zeta potential and CIE color parameters. Evaluation of tensile stress performance in TiO2 modified PMMA showed that the maximum tensile stress of the modified PMMA resin decreases with an increasing amount of TiO2 nanoparticles. The increasing amount of TiO2 decreases the roughness and causes contact angles in the border between hydrophilic and hydrophobic surfaces. All the studied surfaces are negatively charged and added TiO2 tends to increase the zeta potential. The addition of TiO2 nanoparticles increases the lightness and decreases the intensity of the red and yellow color. The increasing addition of TiO2 nanoparticles into PMMA increases the morphological change of bacterial cells.
Keywords: bacterial adhesion, Streptococcus mutans, polymethyl methacrylate resin, TiO2, surface properties
Published in DiRROS: 20.12.2023; Views: 168; Downloads: 86
Full text (14,32 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Incidenca in umrljivost zaradi malignega melanoma (MM) rasteta v svetu in pri nas. Kljub temu je prognoza bolezni danes boljša zaradi zgodnejšega odkrivanjaMM. MM je v zgodnjem kliničnem obdobju ozdravljiv s preprostim kirurškim izrezom sumljivo spremenjenega tkiva z varnostnim robom. Primerjava debeline tumorja in uspešnosti lokalnega nadzora bolezni ob izrezih različno širokega varnostnega pasu je zožila varnostni pas iz prejšnjih 5 in več cm ("široka ali razširjena ekscizija") na 1 do 2 cm. Zato lahko danes pri večini bolnikov z malignim melanomom zapremo nastalo tkivno vrzel po odstranitvi tumorja zgolj z neposrednim šivom rane, le redko pa s prostimi kožnimi presadki in lokalnimi, oddaljenimi ali prostimi režnji. Izbirna (elektivna) odstranitev področnih bezgavk ni smiselna. Za terapevtsko odstranitev področnih bezgavk se odločimo pri pozitivni varovalni bezgavki oz. pri na otippovečanih regionalnih bezgavkah brez znakov sistemskega razsoja. Osamljene(solitarne) oddaljene zasevke odstranimo izjemoma in le v tistih primerih, ko postanejo simptomatski. (npr.zvišan intrakranialni tlak, mehanskaovira v prehodnosti cevastih organov, motnje dihanja, pojav zlatenice).
Published in DiRROS: 27.11.2023; Views: 188; Downloads: 62
Full text (289,51 KB)

Abstract: Na normalni ultrazvočni sliki dojke - sonomamogramu - ločimo hiperehogeni kožni sloj, hipoehogeno podkožno maŠčevje, ehogeno fibroglandularno plast, hipoehogeno nekonstantno retroglandularno maščevje, za njim pa črtasto strukturirano maščobno tkivo. Za ultrazvočno preiskavo dojke potrebujemo vrhunski diagnostični aparat z visokofrekventno (najmanj 7,5 Mhz) linearno ultrazvočno sondo z velikim vidnim poljem. Pregled opravimo tako, da preiskovanka leži na hrbtu, roko ima pod glavo, dojko pa preiskujemo od oboda proti bradavici in nazaj, tako da je vidno polje sonde pravokotno na radius dojke.
Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 177; Downloads: 67
Full text (209,62 KB)