Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Davor Kržišnik) .

1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake Eisakuja
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, original scientific article

Abstract: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Keywords: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Published in DiRROS: 01.06.2022; Views: 1168; Downloads: 966
URL Link to file
This document has many files! More...

2.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, original scientific article

Abstract: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Keywords: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 1504; Downloads: 1028
.pdf Full text (1004,81 KB)
This document has many files! More...

3.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, original scientific article

Abstract: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Keywords: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Published in DiRROS: 28.03.2021; Views: 1991; Downloads: 1381
.pdf Full text (2,07 MB)
This document has many files! More...

4.
Tehnična in estetska življenjska doba lesa
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, review article

Abstract: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Keywords: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Published in DiRROS: 01.04.2020; Views: 2354; Downloads: 2235
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju
Miha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2019, original scientific article

Abstract: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Keywords: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
Published in DiRROS: 08.08.2019; Views: 2015; Downloads: 628
.pdf Full text (252,15 KB)

6.
Lastnosti lesa lubadark
Miha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2018, original scientific article

Abstract: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Keywords: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3112; Downloads: 592
.pdf Full text (281,40 KB)

7.
Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?
Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017, professional article

Abstract: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Keywords: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 2669; Downloads: 574
.pdf Full text (139,49 KB)

Search done in 0.5 sec.
Back to top