51. |
52. Tailoring water adsorption capacity of APO-TricSuzana Mal, Alenka Ristić, Amalija Golobič, Nataša Zabukovec Logar, 2021, original scientific article Keywords: APO-Tric, water adsorption capacity, thermal energy storage, green ionothermal synthesis, single-crystal structure determination
Published in DiRROS: 16.11.2022; Views: 453; Downloads: 381
 Full text (30,05 MB)
This document has many files! More... |
53. Picholine : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta ˈPicholineˈ je dobro prilagodljiva na različne rastne pogoje. Drevo je srednje bujno in razširjene rasti. Sorta je delno samooplodna. Uporabljamo jo lahko za predelavo v olje in za vlaganje, čemur prilagodimo tudi čas in način obiranja. Plodovi so nekoliko večji, srednje pozno se barvajo in vsebujejo srednjo količino olja z visoko vsebnostjo biofenolov in srednjo vsebnostjo tokoferolov. Olje velikokrat pri predelavi težko izločimo. Nizke temperature in sušo sorazmerno dobro prenaša. Proti pavjemu očesu je malo občutljiva, občutljiva pa je na oljčnega raka.
Ključne besede ˈColliasˈ, ˈCoyasˈ, ˈFalsa lucquesˈ, ˈOlive de Nîmesˈ, ˈPicholine languedocˈ
Keywords: oljka, sorte, Picholine, oljčno olje
Published in DiRROS: 14.10.2022; Views: 648; Downloads: 288
Full text (1,08 MB)
This document has many files! More... |
54. Pendolino : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta ˈPendolinoˈ je dober opraševalec sorte ‘Leccino’ in ‘Frantoio’. Sama je avtosterilna in za dobro oploditev potrebuje opraševalca ('Leccino', 'Moraiolo', 'Frantoio'). Drevo je močne rasti z izrazito povešajočimi tanjšimi rodnimi vejami in ozkimi ozkimi listi. V novejših nasadih se je izkazala kot sorta, ki zgodaj stopi v rodnost. Plodovi se zgodaj obarvajo v črno in dozorevajo v istem času kot 'Leccino’. Rodnost je dobra in redna, po vsebnosti olja pa je nekoliko nižja od sorte ’Leccino’. Olje ima srednjo vsebnost tokoferolov in biofenolov. Sorta je malo občutljiva za pavje oko in sajavost, odporna pa na napade oljčne muhe in oljčnega molja. Nizke temperature sorazmerno dobro prenaša.
Ključne besede: ˈPiangenteˈ, ˈMaurino fiorentinoˈ, ˈOlivo passerinoˈ
Keywords: oljka, sorte, Pendolino, oljčno olje
Published in DiRROS: 14.10.2022; Views: 675; Downloads: 269
Full text (1,12 MB)
This document has many files! More... |
55. Grignan : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta ˈGrignanˈ je namenjena predelavi v olje. Zanjo je značilna počasna rast, krošnja pa je bolj pokončna in redka. To je sorta, ki zgodaj stopi v rodnost. Zaradi avtosterilnosti potrebuje za oploditev opraševalce. Dobri opraševalci naj bi bili 'Frantoio', 'Casaliva', 'Pendolino' in 'Leccino'. Rodnost je slabša do srednja, a konstantna. Plodovi se zgodaj začenjajo barvati, vendar neenakomerno. Vsebnost biofenolov v olju je srednja, tokoferolov pa nizka do srednja. Sorta je neobčutljiva na nizke temperature, pavje oko in oljčnega raka, občutljiva pa na napad oljčne muhe.
Ključne besede: ˈBersanˈ, ˈGargnàˈ, ˈGargnanˈ, ˈGargnanoˈ, ˈNegrarˈ
Keywords: oljka, sorte, Grignan, oljčno olje
Published in DiRROS: 14.10.2022; Views: 716; Downloads: 280
Full text (1,05 MB)
This document has many files! More... |
56. Frantoio : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta ˈFrantoioˈ je v svetu razširjena zaradi sposobnosti prilagajanja na različna okolja ter redne in dobre rodnosti ter kakovosti olja. Drevo je bujne rasti, mladi poganjki so dolgi in povešeni. Dozorevanje plodov je postopno in traja dalj časa. Plodovi vsebujejo več olja od sorte Leccino, olje pa ima visoko vsebnost oleinske kisline, nizko vsebnost tokoferolov in visoko vsebnost biofenolov. Na pavje oko občutljiva, na in oljčno muho je pa malosrednje občutljiva , slabše pa prenaša nizke temperature, vendar se hitro obnavlja. Znana je njena velika občutljivost na oljčnega raka, ki je pogost spremljevalec te sorte. Zelo dobro prenaša Verticillium dahliae - verticilijsko uvelost.
Ključne besede: ˈBresa finaˈ, ˈComuneˈ, ˈCorreggioloˈ, ˈCrognoloˈ, ˈFrantoianoˈ, ˈGentileˈ, ˈInfrantoioˈ, ˈLaurinoˈ, ˈNostratoˈ, ˈOliva lungaˈ, ˈPendaglioˈ, ˈPignatelloˈ, ˈRaggioˈ, ˈRaggioloˈ, ˈRazzoˈ
Keywords: oljka, sorte, Mata, oljčno olje
Published in DiRROS: 14.10.2022; Views: 669; Downloads: 282
Full text (1,12 MB)
This document has many files! More... |
57. |
58. |
59. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, professional article Abstract: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Keywords: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 1191; Downloads: 241
Full text (420,40 KB) |
60. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, professional article Keywords: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 822; Downloads: 244
Full text (432,57 KB) |
