Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (Ajša Alagić) .

1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne ankete
Aleksander Marinšek, Simon Zidar, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Ajša Alagić, Anica Simčič, 2022

Abstract: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Keywords: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
DiRROS - Published: 08.03.2022; Views: 219; Downloads: 87
.pdf Fulltext (431,99 KB)

2.
3.
4.
5.
Capital-income breeding in male ungulates : causes and consequences of strategy differences among species
Marco Apollonio, Enrico Merli, Roberta Chirichella, Boštjan Pokorny, Ajša Alagić, Katarina Flajšman, Philip A. Stephens, 2020

Abstract: The capital and income breeding concept links energy resources used during reproduction to the timing of their acquisition. During reproduction, capital breeders rely on resources gained previously and accumulated for reproductive investment. By contrast, income breeders use mainly resources collected during the period of reproductive activity. Most commonly, this concept is applied to females; relatively few studies have considered males. Moreover, there has been little attention to the link between the capital-income divide and other aspects of mating strategy. We studied adult males of three wild ungulates with different levels of polygyny. A large dataset (4,264 red deer, 53,619 roe deer, and 13,537 Alpine chamois, respectively) was obtained during 2007-2017 in the whole territory of Slovenia and in the Trento province, Italy. During the rut, body mass loss of males in highly polygynous species was more than twice that of weakly polygynous species: on average, red deer stags lost 19.5%; chamois bucks 16.0%; and roe deer bucks 7.5% of their body mass. This indicates potential for a hitherto unrecognized link between the degree of intrasexual competition and the degree of capital mating. The variability in body mass at the end of the rut was clearly reduced in both highly polygynous species (from 15.1 to 9.4% in red deer, and from 12.5 to 10.5% in chamois), but did not change in roe deer. Finally, roe deer bucks had recovered body mass to that of the pre-rut period by just 2 months after the rut, while red deer stags did not manage to compensate the loss of weight until the end of the year. We suggest that, at least in ungulates, there is a link between the degree of polygyny and that of capital breeding. Males of capital and income breeders underwent body mass changes resulting from different reproductive investment during the rut. Capital breeders lost considerably more weight, and invested a variable amount of energy among individuals or among years, possibly to cope with different environmental or body conditions. In so doing, they ended the rut with poorer but more even condition among individuals.
Keywords: capital-income breeding, male reproductive investment, Capreolus capreolus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra
DiRROS - Published: 23.09.2020; Views: 809; Downloads: 474
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

6.
7.
8.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ruben Šprah, Anica Simčič, Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, Erika Kozamernik, Lado Kutnar, Ajša Alagić, 2021

Abstract: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Keywords: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
DiRROS - Published: 14.04.2021; Views: 769; Downloads: 295
.pdf Fulltext (1,25 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top