1. Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (Južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010Dejan Bordjan, 2012, original scientific article Abstract: Od konca februarja 2007 do sredine februarja 2008 je bilo na Cerkniškem polju (južna Slovenija) v desetdnevnih obdobjih (dekadah) opravljenih 73 sistematičnih popisov vodnih ptic in ujed. Cilji raziskave so bili: ugotoviti številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vrst, opredeliti njihov status, napraviti primerjavo s preteklim obdobjem sistematičnega zbiranja podatkov v letih 1991–1992, podati ocene gnezdečih, selitvenih in prezimujočih populacij ter na njihovi osnovi naravovarstveno ovrednotiti to območje. Zbrani so bili tudi drugi ornitološki podatki, pridobljeni do konca leta 2010. Med začetkom maja in začetkom septembra leta 2007 je voda na območju raziskave presahnila, tako da se je zadržala le v strugah potokov, vodna površina pa je bila deloma ali v celoti zaledenela od sredine novembra 2007 do začetka februarja 2008. Do konca leta 2010 je bilo na Cerkniškem polju skupaj zabeleženih 129 vrst vodnih ptic in ujed, v obdobju 2007/2008 pa 83. Dinamika pojavljanja vrst z več kot devetimi opazovanji je podrobneje predstavljena v pregledu vrst. Status gnezdilke ima 27 vrst, še nadaljnjih sedem pa je prehranskih gostov, ki gnezdijo v okolici območja raziskave. Največ vrst (118) ima status preletnega gosta, medtem ko je vrst s statusom poletnega (34) oziroma zimskega gosta (40) manj. Med zabeleženimi vrstami je 34 izjemnih in 21 redkih gostov. Prezimovalcev je 16, letovalcev sedem, vse leto pa se je tukaj zadrževalo šest vrst. V vseh dekadah obdobja raziskave so bile opažene štiri vrste: mlakarica Anas plathyrhynchos, siva čaplja Ardea cinerea, kanja Buteo buteo in postovka Falco tinnunculus. V več kot 90 % dekad je bila zabeležena še velika bela čaplja Ardea alba. Dve vrsti sta bili v obdobju 2007/2008 evdominantni (mlakarica 27,2 %, kanja 10,1 %), še dve pa dominantni (reglja Anas querquedula 7,4 %, liska Fulica atra 6,4 %). Največ osebkov je bilo zabeleženih konec marca in v začetku aprila (do 1978 os.), največ vrst (48) pa sredi aprila. Število vrst in osebkov je bilo med majem in avgustom zaradi presahlega jezera majhno. Najmanjše območje pojavljanja so imeli kormoran Phalacrocorax carbo ter skupina rac iz rodov Aythya, Bucephala in Mergellus. Galebi, čaplje, pobrežniki, lunji Circus sp. in rdečenoga postovka Falco vespertinus so se pojavljali na večjem delu območja raziskave. 10 gnezdilk izpolnjuje kriterije za oznako varstveno najpomembnejše vrste, od katerih sta dve (kostanjevka Aythya nyroca, veliki škurh Numenius arquata) vrsti globalne varstvene pozornosti, sedem pa vrste evropske varstvene pozornosti. Med negnezdilkami se 14 vrst vodnih ptic in ujed pojavlja v pomembnem številu (> 0,1 % biogeografske populacije), od tega se jih pet vsaj občasno pojavlja z več kot 1 % biogeografske populacije. Dve vrsti (rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, kozica Gallinago gallinago) v Sloveniji gnezdita samo na Cerkniškem polju, še šest vrst pa ima tukaj vsaj 40 % slovenske gnezdeče populacije.
Keywords: vodne ptice, ujede, številčnost (biologija), dinamika pojavljanja (biologija), naravovarstveno vrednotenje
Published in DiRROS: 02.08.2024; Views: 144; Downloads: 102
 Full text (2,92 MB)
This document has many files! More... |
2. Indeksiranje in citiranje strokovne literatureDavid Ožura, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: onkologija, klinične raziskave, citatni indeksi, kvantitativno vrednotenje raziskovalne uspešnosti, dejavnik vpliva revije, odprta znanost, citiranje literature, Vancouvrski citatni stil
Published in DiRROS: 24.04.2024; Views: 313; Downloads: 77
Full text (193,00 KB) |
3. |
4. |
5. Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2023, final research report Keywords: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 514; Downloads: 0 |
6. Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2023, treatise, preliminary study, study Keywords: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 503; Downloads: 0 |
7. Vrednotenje vplivov DPN za VE Paški Kozjak na stanje gozda in gozdarstvaAndreja Ferreira, 2023, treatise, preliminary study, study Keywords: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Paški Kozjak
Published in DiRROS: 03.01.2024; Views: 481; Downloads: 0 |
8. |
9. |
10. Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov MureKaja Plevnik, Anže Japelj, 2021, original scientific article Abstract: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Keywords: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
Published in DiRROS: 18.12.2021; Views: 1542; Downloads: 446
Full text (411,60 KB) |
