1741. Pilot production of façade panels : variability of mix designMajda Pavlin, Barbara Horvat, Vilma Ducman, 2023, published scientific conference contribution Abstract: As part of the WOOL2LOOP project, the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute (ZAG), in collaboration with Termit d.d. were responsible for the production of façade panels. An initial mix design was developed at ZAG, where alkali-activated façade panels were produced, primarily from stone wool waste, while production took place at Termit. The mix design was changed twice during the pilot production, before a final product with suitable durability was developed. A compressive strength of up to 60 MPa and bending strength of approximately 20 MPa was achieved. The mechanical properties, however, varied, due to the unevenly milled batches of the milled mineral wool. Milling on a larger scale is very challenging, and it is difficult to obtain consistent quality of the milled material. Once the correct curing process had been found, however, the panels produced showed good performance. Moreover, the results from leaching tests showed that the elevated concentrations of certain elements (Cr, As and Mo) did not exceed the legal limits for non- hazardous waste.
Keywords: waste mineral wool, alkali activated material, façade panels, pilot production, circular economy
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 368; Downloads: 156
 Full text (1000,34 KB)
This document has many files! More... |
1742. Microwave irradiation of alkali - activated metakaolin slurryBarbara Horvat, Branka Mušič, Majda Pavlin, Vilma Ducman, 2023, published scientific conference contribution Abstract: The building and civil engineering industry generates more than 40% of man-caused carbon emissions, consumes a lot of energy just to produce building materials, generates a large amount of waste through construction and demolition, and consumes a large amount of natural resources. One of the possible solutions is to use alkali-activated materials, which can use waste instead of raw materials and are produced at lower temperatures, with less energy consumption and in less time than traditional building products. All of this lowers the carbon footprint, which could be further reduced by the timely-short implementation of microwave irradiation in the early stages of alkali-activation synthesis. Therefore, metakaolin activated with Na-water glass in a theoretically optimal ratio was irradiated with microwaves of 2.45 GHz at powers of 100 W and 1000 W for 1 min, and compared to non-irradiated reference cured only at room conditions. Samples prepared at higher power, i.e., 1000 W, solidified completely and foamed. TG-DTA was performed on all samples in the early stages of curing, mechanical strengths were measured on 3 and 28-day- old samples, and leaching tests on aged samples.
Keywords: metakaolin, alkali activated material, alkali activated foams, microwave irradiation
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 369; Downloads: 162
Full text (791,17 KB)
This document has many files! More... |
1743. Predlog nove klasifikacije kožnih limfomovSergio Chimenti, 1999, review article Abstract: Dosedanje klasifikacije kožnih limfomov (npr. Kielska) so temeljile na njihovih histoloških značilnostih in niso razlikovale med primarnimi in sekundarnimi kožnimi limfomi, zaradi česar imajo majhno praktično vrednost. Nova klasifikacija kožnih limfomov zato temelji na kombinaciji kliničnih, histoloških, imunohistokemičnih in genetskih kriterijev in daje smernice za zdravljenje vsakega posameznega bolnika. Limfome razvršča najprej na T- in B-celične, nato pa glede na potek in prognozo na indolentno, intermediarno, agresivno ter provizorično skupino.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 278; Downloads: 55
Full text (314,62 KB) |
1744. Verukozni karcinomStephan Hodl, 1999, review article Abstract: Verukozni karcinom je redka oblika kožnega raka. Gre za nizko maligno obolenje, ki se pojavlja na koži, na sluznici ustne votline in v genitoanalnempodročju. Bolezen je kronična in kasno metastazira v regionalne bezgavke. Diferencialno diagnostično moramo upoštevati kronične piodermije, plantarne bradavice, keratoakantom in amelanotični maligni melanom. Pravočasno, najbolje kirurško zdravljenje pomeni bolnikovo popolno ozdravitev.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 830; Downloads: 60
Full text (158,46 KB) |
1745. Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnicAndrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, review article Abstract: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 352; Downloads: 73
Full text (381,57 KB) |
1746. Bazalnocelični karcinomBlanka Zagoričnik, 1999, review article Abstract: Bazalnocelični karcinom (bazaliom) je najpogostejši tumor kože. Pojavi se predvsem na soncu izpostavlljeni koži, običajno po 50. letu starosti. Raste lokalno invazivno in destruktivno, metastaze bazalioma pa so izjemna redkost. Glede na klinično sliko ločimo več oblik bazalno celičnega karcinoma. Zaradi izjemne pestrosti klinične slike moramo v diferencialni diagnozi pomisliti na številne druge kožne tumorje.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 315; Downloads: 77
Full text (204,04 KB) |
1747. Kirurško zdravljenje malignih epitelijskih tumorjev kožeUroš Ahčan, Zoran M. Arnež, 1999, review article Abstract: Kožni tumorji spadajo med najpogostejše novotvorbe pri človeku. Delimo jih v tri skupine: benigni, predmaligni in maligni kožni tumorji. Zlasti na obrazu starejših ljudi se pojavijo značilne kožne spremembe, ki so posledica kronološke starosti bolnika in škodljivih zunanjih dejavnikov, zlasti solarno-klimatskih učinkov. Med malignimi tumorji sta najpomembnejša bazalno in spinalno celični karcinom, ki nezdravljena povzročata hudo lokalno uničenjetkiva. Hitra in pravilna diagnoza ter čimprejšnja kirurška odstranitevs histološko preiskavo omogoča učnkovito zdravljenje z dobrim estetskim rezultatom. Rano po eksciziji tumorja neposredno zašijemo s posameznimi ali tekočim intradermalnim šivom. Majhne kožne vrzeli pokrijemo s prostimi presadki kože različne debeline ali lokalnimi transpozicijskimi in rotacijskimi naključnimi kožnimi režnji. Pri velikih tkivnih vrzelih pa je potrebna rekonstrukcija z vezanimi režnji ali prostim prenosom tkiv.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 326; Downloads: 76
Full text (327,20 KB) |
1748. Klinične in histološke značilnosti ploščatoceličnega karcinoma kožePeter H. Soyer, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, review article Abstract: Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša maligna novotvorba kože. Najpomembnejši etiološki dejavnik je kronična izpostavljenost UV žarkom. Klinična slika je zelo raznovrstna, kar povzroča težave pri ločevanju teh tumorjev od drugih bolezni, predvsem pa bazalioma. Dokončno diagnozo postavimos histološko, v dvomljivih primerih pa uporabimo še imunohistokemičnopreiskavo.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 387; Downloads: 80
Full text (276,27 KB) |
1749. FotokarcinogenezaAleksej Kansky, 1999, review article Abstract: Fotokarcinogeneza je zapleten in kompleksen proces. Epidemiološke študije in poskusi na živalih kažejo, da je najpomembnejši činitelj ultravijolična (UV) svetloba z valovno dolžino med 320 in 280 nm. UV žarki lahko okvarjajo neposredno molekule deoksiribonukleinske kisline (DNK) v jedrih celic, pomembnejša pa je aktivacija različnih molekul, ki prehajajo v ekscitirano stanje ter se nato spojijo z DNK v fotoadukte. Ekscitirano stanje traja le delce sekunde, ko preneha, se sproščajo različne oblike energije, pri čemer prihaja do okvare celic in njihovih organel, kakor tudi do nastanka različnih škodljivih spojin kot so npr. peroksidi. Za nastanek kožnih karcinomov so pomembni še nekateri drugi procesi: moteno delovanje reparacijskih encimov, imunosupresijski učinek UV svetlobe na limfocite T, akkor tudi aktivnost onkogenov in antionkogenov. Pri vseh naštetih procesih sodeluje tudi dednost, saj vpliva med drugim na občutlivost kože za svetlobo, na reparacijske encime,na občutljivost limfocitov na svetlobo ter na delovanje onkogenov.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 184; Downloads: 62
Full text (410,62 KB) |
1750. Ocena rezultatov vakcinacije z dendritičnimi celicami pri zdravljenju raka priljudehFrank O. Nestle, 1999, review article Abstract: Melanom je imunogeni tumor z znanimi tumorskimi antigeni. Pomemben terapevtskicilj je indukcija specifičnih T limpocitov (CTL) proti melanomu. Dendritične celice (DC) so se v večjih mišjih modelih pokazale kot primerne zaindukcjo specifičnih CTL proti melanomu. Razpravljali bomo o trenutnih rezultatih pri uporabi DC za zdravljenje raka pri ljudeh, kot je pridobivanje in uporaba humanih DC, uporaba nadomestnih helperskih antigenov, različnih metodah za odkrivanje za antigen specifičnih imunskih odzivov. Predstavili bomo tudi nekaj naših kliničnih ugotovitev, ki obravnavajo vakcinacijo bolnikov z melanomom v IV stadiju in razpravljli o vzrokih za neodzivnost na zdravljenje.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 242; Downloads: 56
Full text (288,96 KB) |
