1. Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (Južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010Dejan Bordjan, 2012, original scientific article Abstract: Od konca februarja 2007 do sredine februarja 2008 je bilo na Cerkniškem polju (južna Slovenija) v desetdnevnih obdobjih (dekadah) opravljenih 73 sistematičnih popisov vodnih ptic in ujed. Cilji raziskave so bili: ugotoviti številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vrst, opredeliti njihov status, napraviti primerjavo s preteklim obdobjem sistematičnega zbiranja podatkov v letih 1991–1992, podati ocene gnezdečih, selitvenih in prezimujočih populacij ter na njihovi osnovi naravovarstveno ovrednotiti to območje. Zbrani so bili tudi drugi ornitološki podatki, pridobljeni do konca leta 2010. Med začetkom maja in začetkom septembra leta 2007 je voda na območju raziskave presahnila, tako da se je zadržala le v strugah potokov, vodna površina pa je bila deloma ali v celoti zaledenela od sredine novembra 2007 do začetka februarja 2008. Do konca leta 2010 je bilo na Cerkniškem polju skupaj zabeleženih 129 vrst vodnih ptic in ujed, v obdobju 2007/2008 pa 83. Dinamika pojavljanja vrst z več kot devetimi opazovanji je podrobneje predstavljena v pregledu vrst. Status gnezdilke ima 27 vrst, še nadaljnjih sedem pa je prehranskih gostov, ki gnezdijo v okolici območja raziskave. Največ vrst (118) ima status preletnega gosta, medtem ko je vrst s statusom poletnega (34) oziroma zimskega gosta (40) manj. Med zabeleženimi vrstami je 34 izjemnih in 21 redkih gostov. Prezimovalcev je 16, letovalcev sedem, vse leto pa se je tukaj zadrževalo šest vrst. V vseh dekadah obdobja raziskave so bile opažene štiri vrste: mlakarica Anas plathyrhynchos, siva čaplja Ardea cinerea, kanja Buteo buteo in postovka Falco tinnunculus. V več kot 90 % dekad je bila zabeležena še velika bela čaplja Ardea alba. Dve vrsti sta bili v obdobju 2007/2008 evdominantni (mlakarica 27,2 %, kanja 10,1 %), še dve pa dominantni (reglja Anas querquedula 7,4 %, liska Fulica atra 6,4 %). Največ osebkov je bilo zabeleženih konec marca in v začetku aprila (do 1978 os.), največ vrst (48) pa sredi aprila. Število vrst in osebkov je bilo med majem in avgustom zaradi presahlega jezera majhno. Najmanjše območje pojavljanja so imeli kormoran Phalacrocorax carbo ter skupina rac iz rodov Aythya, Bucephala in Mergellus. Galebi, čaplje, pobrežniki, lunji Circus sp. in rdečenoga postovka Falco vespertinus so se pojavljali na večjem delu območja raziskave. 10 gnezdilk izpolnjuje kriterije za oznako varstveno najpomembnejše vrste, od katerih sta dve (kostanjevka Aythya nyroca, veliki škurh Numenius arquata) vrsti globalne varstvene pozornosti, sedem pa vrste evropske varstvene pozornosti. Med negnezdilkami se 14 vrst vodnih ptic in ujed pojavlja v pomembnem številu (> 0,1 % biogeografske populacije), od tega se jih pet vsaj občasno pojavlja z več kot 1 % biogeografske populacije. Dve vrsti (rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, kozica Gallinago gallinago) v Sloveniji gnezdita samo na Cerkniškem polju, še šest vrst pa ima tukaj vsaj 40 % slovenske gnezdeče populacije.
Keywords: vodne ptice, ujede, številčnost (biologija), dinamika pojavljanja (biologija), naravovarstveno vrednotenje
Published in DiRROS: 02.08.2024; Views: 146; Downloads: 102
 Full text (2,92 MB)
This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na KočevskemMirko Perušek, 2000, professional article Abstract: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Keywords: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4735; Downloads: 1951
Full text (716,41 KB) |
5. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, original scientific article Abstract: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4956; Downloads: 1998
Full text (1,19 MB) |
