21. Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okoljuBorut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, professional article Abstract: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju Keywords: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1875; Downloads: 480 Full text (299,28 KB) |
22. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, professional article Keywords: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring Published in DiRROS: 28.07.2020; Views: 1788; Downloads: 1002 Link to full text This document has many files! More... |
23. Hiranje navadne bukve po vsej Sloveniji 2010-2019Nikica Ogris, 2020, professional article Keywords: navadna bukev, Fagus sylvatica, hiranje, kompleksna bolezen, podnebne spremembe, sušni stres, paraziti, patogeni, endofiti, škodljivci Published in DiRROS: 10.06.2020; Views: 1981; Downloads: 1182 Link to full text This document has many files! More... |
24. |
25. |
26. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-221 : opis vzorca: LVG2019/00170: Acer pseudoplatanus, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2019/00734: Acer pseudoplatanus, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: GlivaNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, Ana Brglez, Peter Smolnikar, 2019, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, gorski javor, Acer pseudoplatanus, Prosthecium platanoidis, Eutypa sp., glive, Xylaria longipes, Fusarium sp., kompleksna bolezen, suša, sušni stres, podnebne spremembe Published in DiRROS: 31.01.2020; Views: 1953; Downloads: 82 |
27. Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih spremembJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article Abstract: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni. Keywords: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 2839; Downloads: 852 Full text (388,92 KB) |
28. |
29. |
30. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega prirastnega odzivanja na imisijske streseFranc Ferlin, 1991, original scientific article Keywords: gozdovi, smreke, propadanje gozdov, imisijski stres, propadanje smreke, imisijska odpornost, širina branik, podnebne spremembe, dendrokronologija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4696; Downloads: 2000 Full text (2,21 MB) |