81. Predlogi postopkov za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolnih pasti, kontrolnih nastav in lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)Nikica Ogris, Marija Kolšek, Maarten De Groot, 2020, other scientific articles Keywords: kontrolna past, kontrolna nastava, lovna nastava, optimizacija, protokol, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring Published in DiRROS: 14.01.2021; Views: 1270; Downloads: 872 Full text (251,60 KB) This document has many files! More... |
82. Namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad na odsekih državnih cest v letih 2018-2020 : poročilo monitoringa za sklopa 1 in 2Samar Al Sayegh-Petkovšek, Urška Kunej, Ajša Alagić, Katarina Flajšman, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2020, treatise, preliminary study, study Keywords: monitoring, trki vozil z divjadjo, omilitveni ukrepi, zvočne odvračalne naprave, svetlobni odsevniki, prostoživeči parkljarji, srnjad, jelenjad, divji prašič Published in DiRROS: 14.01.2021; Views: 1549; Downloads: 405 This document has many files! More... |
83. Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravniUrša Fležar, Klemen Jerina, 2020, original scientific article Abstract: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov. Keywords: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 1809; Downloads: 546 Full text (320,21 KB) |
84. Dopolnitev idejne zasnove za namestitev piezometrov na pilotnem območju na Ljubljanskem barjuAndreja Ferreira, Boštjan Mali, 2020, project documentation (preliminary design, working design) Keywords: piezometri, hidrološki monitoring, Ljubljansko barje, mokrišče, podnebne spremembe, blaženje, raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč, toplogredni plini Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 1354; Downloads: 489 Full text (2,39 MB) |
85. Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki : Web tools for management of Spruce Bark BeetlesNikica Ogris, 2020, professional article Abstract: V prispevku predstavljamo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s smrekovimi podlubniki. Na voljo je več spletnih orodij, ki pomagajo pri načrtovanju spremljanja kontrolnih pasti in kontrolnih nastav, ki jih uporabljamo za ugotavljanje gostote populacij smrekovih podlubnikov. Na podlagi teh podatkov vsako leto ugotavljamo lokacije pasti, kjer so se podlubniki prenamnožili. Posledično moramo na takšnih lokacijah povečati obseg ukrepov in pospešiti izvajanje varstva gozdov pred podlubniki zaradi preprečevanja škode v gozdovih. Rezultate teh analiz objavljamo v spletni reviji Napovedi o zdravju gozdov. V okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, tj. Poročevalsko prognostično-diagnostične službe za gozdove, vsako leto izdelamo kratkoročno napoved sanitarnega poseka smreke. Napoved je verjetnostna in pomaga pri bolj osredotočenem iskanju žarišč smrekovih lubadark; najprej iščemo žarišča na lokacijah, kjer je največja verjetnost pojava žarišč. Tako se poveča verjetnost, da žarišča najdemo še v zgodnji fazi napada, kar omogoči več časa za ukrepanje. Ko enkrat najdemo žarišče, nas zanima, koliko časa imamo za sanacijo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki izračuna priporočeni rok za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. S tem orodjem si lahko postavimo prioritete za sanacijo žarišč lubadark, tj. najprej saniramo žarišča, katerim bo rok za izvedbo ukrepov potekel najprej. Izdelali smo tudi dolgoročno napoved sanitarne sečnje zaradi žuželk, ki je lahko v pomoč pri določitvi smernic za dolgoročno gospodarjenje s smreko in pri usmerjanju ciljne drevesne sestave v gozdnogospodarskih načrtih. Vsa navedena spletna orodja je razvil Gozdarski inštitut Slovenije in so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si). Keywords: rok sanitarne sečnje, fenološki model, RITY, CHAPY, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, pripomoček, spremljanje, monitoring, namnožitev, napoved, prognoza, gostota populacije Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1858; Downloads: 551 Full text (2,19 MB) |
86. Continuous glucose monitoring use and glucose variability in pre-school children with type 1 diabetesKlemen Dovč, Kevin Cargnelutti, Anže Šturm, Julij Šelb, Nataša Bratina, Tadej Battelino, 2018, original scientific article Abstract: Aims. The objective of this nationwide population-based cohort study was to evaluate the correlation between continuous glucose monitoring (CGM) use and glucose variability in pre-schoolers with type 1 diabetes.
Methods. We analysed data from the Slovenian National Registry. The primary endpoint was the difference in glucose variability between periods, during which participants were using CGM and periods, during which CGM was not used, over 5 years. Results. A total of 40 children <8 years old were followed for an estimated observational period of 116 patient/years. Mean age at CGM initiation was 3.5 (±1.7) years. Both standard deviation of mean glucose [3.6 mmol/L (3.2–3.9) with CGM and 4.3 mmol/L (3.8–4.7) without CGM, p < 0.001] and coefficient of variation [44.0% (40.4–47.0) with CGM and 46.1% (42.3–49.4) without CGM, p = 0.021] were lower during the periods, when CGM was used. Frequent CGM use (>5 days/week) was associated with a 0.4% [4.4 mmol/mol] reduction in glycated haemoglobin level (7.6% compared to 7.2%, p = 0.047). Conclusions. Our results indicate that the use of CGM was associated with reduced glucose variability during a 5 year follow-up period among pre-schoolers with type 1 diabetes. Keywords: continuous glucose monitoring, type 1 diabetes, children, insulin therapy Published in DiRROS: 12.11.2020; Views: 1463; Downloads: 918 Full text (738,73 KB) This document has many files! More... |
87. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiMiha Humar, Boštjan Lesar, 2020, original scientific article Abstract: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu. Keywords: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala Published in DiRROS: 20.08.2020; Views: 5944; Downloads: 1813 Link to full text This document has many files! More... |
88. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2019Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, 2020, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija Published in DiRROS: 04.08.2020; Views: 3178; Downloads: 1123 Full text (8,28 MB) This document has many files! More... |
89. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2018 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2018 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, 2019, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija Published in DiRROS: 04.08.2020; Views: 2570; Downloads: 1020 Full text (4,60 MB) This document has many files! More... |
90. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, professional article Keywords: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring Published in DiRROS: 28.07.2020; Views: 1788; Downloads: 1002 Link to full text This document has many files! More... |