Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (mali sesalci) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Differential responses of coexisting owls to annual small mammal population fluctuations in temperate mixed forest
Urška Ratajc, Martin Breskvar, Sašo Džeroski, Al Vrezec, 2022, original scientific article

Abstract: Montane temperate forests in central and southern Europe host diverse small mammal assemblages, but the fluctuations in these assemblages in correlation with owl predators are still poorly explored. The key questions of our study were how coexisting owls responded to different prey fluctuations and whether any particular small mammal species governed predator–prey co-dynamics. We conducted a long-term study (2004–2020) in low-elevation (300–1100 m above sea level) mixed Beech and Silver Fir forest in the northern Dinaric Alps (central Slovenia). Monitoring data on the main small mammal groups – mice Muridae, voles Cricetidae, dormice Gliridae and shrews Soricidae – and three owl species – the Ural Owl Strix uralensis, Tawny Owl Strix aluco and Boreal Owl Aegolius funereus – were collected annually. To find relationships between prey and predator populations, we used two types of supervised machine learning approaches and addressed three predictive modelling tasks of multi-target regression. The dominant species in the small mammal assemblage, the Yellow-necked Mouse Apodemus flavicollis, had a key role in determining predator populations and their breeding performance. We noted higher sensitivity to small mammal fluctuations in boreal zone owl species (Boreal Owl and Ural Owl), which reach their southern distribution limit in the Dinaric Alps, whereas the temperate zone species (Tawny Owl) seemed to be less affected. In years of prey shortage, the Boreal Owl was found to presumably abandon its territories, the Ural Owl suppressed breeding and the Tawny Owl sustained breeding activity by shifting prey selection. Low-elevation forests appeared to be suboptimal habitat for the competitive subordinate Boreal Owl, which may exploit occasional outbreaks of small mammal populations in these habitats even in the presence of larger competitors. Whether low-elevation forests can play a role in maintaining threatened and cold-adapted Boreal Owl populations in central and southern Europe in the face of recent ecosystem changes due to climate and environmental changes remains an open scientific question.
Keywords: sove, mali sesalci, populacijska dinamika, strojno učenje
Published in DiRROS: 16.07.2024; Views: 28; Downloads: 12
.pdf Full text (419,21 KB)
This document has many files! More...

2.
3.
Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega Vrha
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, Boštjan Pokorny, Davorin Tome, Boris Kryštufek, 2017, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Keywords: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
Published in DiRROS: 21.02.2018; Views: 5756; Downloads: 2810
.pdf Full text (1,21 MB)
This document has many files! More...

4.
Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article

Abstract: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Keywords: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5009; Downloads: 2022
.pdf Full text (458,31 KB)

Search done in 1.07 sec.
Back to top