231. Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, preface, editorial, afterword Keywords: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1418; Downloads: 455
 Full text (45,36 KB) |
232. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, original scientific article Abstract: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Keywords: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5375; Downloads: 1671
 Link to full text
This document has many files! More... |
233. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, original scientific article Abstract: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Keywords: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5610; Downloads: 1758
Link to full text
This document has many files! More... |
234. Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov gozdov Pohorje - KozjakGregor Černač, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, original scientific article Abstract: V prispevku je na primeru Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak (zadruga) analizirana prodaja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za obdobje 2013%2017. S pomočjo obračunov prodaje GLS smo pridobili podatke o količini in cenah GLS, o prodajalcih GLS ter trgu. Za analizo uspešnosti prodaje GLS smo zadružne cene primerjali s povprečnimi slovenskimi cenami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o zadovoljstvu članov zadruge z odkupnimi cenami ter samim delovanjem zadruge. Zadruga je večino lesa odkupila od nečlanov zadruge ter ga v veliki meri prodala v sosednjo Avstrijo. Odkupna cena za GLS je v zadrugi za 18,3 % višja od povprečne slovenske. Člani zadruge so v povprečju zadovoljni s cenami za odkupljene GLS, a se kljub temu 37,5 % anketiranih odloča za prodajo tudi drugim odkupovalcem, kar dolgoročno pomeni problem. Na podlagi rezultatov zaključimo, da se je zadružni model poslovnega povezovanja lastnikov gozdov izkazal kot uspešen, zato je nujno, da začne država prek gozdne politike intenzivneje pospeševati in finančno podpirati tovrstne modele poslovnega povezovanja.
Keywords: zasebni gozdovi, poslovno povezovanje, lastništvo gozdov, gozdarske zadruge, trg lesa
Published in DiRROS: 20.08.2020; Views: 6015; Downloads: 1738
Link to full text
This document has many files! More... |
235. |
236. |
237. Rjavenje borovih iglic, Mycosphaerella dearnessiiDušan Jurc, 2008, professional article Keywords: rjavenje iglic, iglice, bor, Pinus sp., Mycosphaerella dearnessii, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1353; Downloads: 692
Link to full text
This document has many files! More... |
238. |
239. |
240. |
