Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Obračun partijskih »zdravih sil« oz. konservativcev z »liberalci« je bil v ZKS izveden jeseni 1972. Konec septembra 1972 je partijsko članstvo prejelo pismo predsedstva ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ oz. t. i. Titovo pismo. V njem je bilo zapisano, da gre za usodo socializma v Jugoslaviji, zato morajo komunisti okrepiti svojo aktivnost v organih samoupravljanja, državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Pismo je bilo naperjeno predvsem proti liberalizmu. V občinskem komiteju Zveze komunistov Kamnik so omenjeno pismo obravnavali na 2. seji občinske konference ZKS Kamnik, ki je potekala 12. oktobra 1972 v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. V članku so predstavljeni glavni poudarki iz razprave, iz katerih je razvidno, da razen redkih izjem razpravljavci niso doumeli prelomnosti Titovih stališč in spremembe »partijskega kurza«.
Keywords: Slovenija, komunistična partija, Kamnik (Slovenija), 1972, Titovo pismo, konec liberalizma
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 379; Downloads: 139
Full text (1,31 MB)

Abstract: Članek na podlagi literature in pričevanj razčlenjuje življenjsko pot Franca Jeze (1916–1984), pisatelja, publicista in borca za samostojno ter demokratično Slovenijo. Ta krščanski socialist, sodelavec OF in nekdanji taboriščnik je po drugi svetovni vojni zapustil tedanjo Jugoslavijo in se za stalno naselil v Trstu. V prispevku je obravnavano njegovo življenje od prebega v Italijo jeseni 1948 do smrti v Trstu 20. januarja 1984. Jeza ni bil italijanski državljan in ni imel stalne službe, zato se je težko preživljal, zlasti kot zunanji sodelavec Radia Trst A in tednika Novi list, razvil pa je izjemno publicistično delo kot urednik, kritik, kronist, prevajalec, a tudi kot izvirni leposlovni avtor. V javno zavest pa se je najbolj vtisnilo njegovo zavzemanje za demokratično in neodvisno Slovenijo.
Keywords: Franc Jeza, samostojna slovenskega država, Trst, Udba – jugoslovanska tajna politična policija, Slovenci v Trstu
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 379; Downloads: 133
Full text (3,11 MB)

Abstract: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam – pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v taboriščih Šentvid in Teharje.
Keywords: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 326; Downloads: 135
Full text (3,13 MB)

Abstract: Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev. Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje. Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili, da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Keywords: politična zgodovina, narodna gibanja, Nemci, Slovenci, 19. st., liberalci, konservativci, mediji, nacionalizem
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 327; Downloads: 145
Full text (3,01 MB)

Abstract: Prispevek obravnava sodelovanje in tekmovanje med sovjetskim in jugoslovanskim varnostnim aparatom v Jugoslaviji na plečih ruskih emigrantov v Jugoslaviji od prihoda Rdeče armade v Jugoslavijo do sredine petdesetih let 20. stoletja. Ozna se je razvila pod sovjetskim vplivom, ki se je dodatno okrepil med prisotnostjo sovjetskih svetovalcev in Rdeče armade v Jugoslaviji. Pod sovjetskim vplivom je Ozna vzpostavila pogoje za prevzem države za »sovjetizacijo« Jugoslavije, kakršno je SMERŠ dosegel v vzhodnoevropskih državah. Sovjetske oblasti, ki niso imele vpogleda v jugoslovansko družbo izven kroga komunističnih politikov, so primanjkljaj poskušale nadomestiti z oblikovanjem obveščevalne mreže v Jugoslaviji, v katero so vključile ruske emigrante. Jugoslovanska Udba je razkrila sovjetsko obveščevalno dejavnost. Sovjetski in jugoslovanski obveščevalci so izkoriščali nerešen status ruskih emigrantov v Jugoslaviji za obveščevalno delo. Prispevek temeljni na dostopnih poročilih in analizah Udbe iz poznih štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja.
Keywords: Ruski emigranti, Jugoslavija, SMERŠ, Ozna, Udba
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 280; Downloads: 131
Full text (3,05 MB)