21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, SlovenijaKatarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem. Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2506; Downloads: 1436 Full text (950,76 KB) |
28. Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri CeljuTom Levanič, Hana Štraus, 2021, original scientific article Abstract: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije. Keywords: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1264; Downloads: 409 Full text (537,74 KB) |
29. Contrasting resource dynamics in mast years for European Beech and Oak - a continental scale analysisAnita Nussbaumer, Arthur Gessler, Sue Benham, B. De Cinti, Sophia Etzold, Morten Ingerslev, Frank Jacob, François Lebourgeois, Tom Levanič, Hrvoje Marjanović, 2021, original scientific article Abstract: Resource allocation to different plant tissues is likely to be affected by high investment into fruit production during mast years. However, there is a large knowledge gap concerning species-specific differences in resource dynamics. We investigated the influence of mast years on stem growth, leaf production, and leaf carbon (C), nitrogen (N), and phosphorus (P) concentrations and contents in Fagus sylvatica, Quercus petraea, and Q. robur at continental and climate region scales using long-term data from the International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests (ICP Forests) and similar datasets. We discussed the results in the light of opposing resource dynamics hypotheses: (i) resource accumulation before mast years and exhaustion after mast years (resource storage hypothesis), (ii) shifting resources from vegetative to generative compartments (resource switching hypothesis), and (iii) investing resources concurrently in both vegetative and generative compartments (resource matching hypothesis). Linear mixed-effects modelling (LMM) showed that both stem growth and leaf production were negatively influenced by weather conditions which simultaneously lead to high fruit production. Thus, the impact of generative on vegetative growth is intermixed with effects of environmental factors. Superposed epoch analyses and LMM showed that for mast behaviour in F. sylvatica, there are indicators supporting the resource storage and the resource switching hypotheses. Before mast years, resources were accumulated, while during mast years resources switched from vegetative to generative tissues with reduced stem and leaf growth. For the Quercus species, stem growth was reduced after mast years, which supports the resource storage hypothesis. LMM showed that leaf C concentrations did not change with increasing fruit production in neither species. Leaf N and P concentrations increased in F. sylvatica, but not in Quercus species. Leaf N and P contents decreased with increasing fruit production in all species, as did leaf C content in F. sylvatica. Overall, our findings suggest different resource dynamics strategies in F. sylvatica and Quercus species, which might lead to differences in their adaptive capacity to a changing climate. Keywords: climate change, Fagus sylvatica, long-term monitoring, mast fruiting, Quercus petraea, Quercus robur, resource dynamics Published in DiRROS: 15.07.2021; Views: 1041; Downloads: 736 Full text (7,63 MB) This document has many files! More... |
30. Primerjava dendrokronoloških raziskovanj z ocenjevanjem prirastka na gozdarskih raziskovalnih ploskvahDavid Hladnik, Tom Levanič, 2021, professional article Abstract: Izsledke dendrokronološkega raziskovanja na podlagi dreves višjih socialnih položajev v smrekovem debeljaku smo primerjali z ocenjevanjem prirastka na raziskovalnih ploskvah v smrekovih sestojih na Pokljuki. Za primerjavo dendrokronološke analize z izsledki o prirastku na raziskovalnih ploskvah smo uporabili le del podatkov do standardizacije dendrokronoloških krivulj, ker nismo želeli odstraniti starostnega trenda iz časovne vrste opazovanj. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile postavljene pred 60 leti, smo z zaporednimi meritvami premerov dreves ocenjevali debelinske prirastke, lesne zaloge in volumenske prirastke v posameznih obdobjih. Variabilnost povprečnega debelinskega prirastka v najvišjih debelinskih razredih na raziskovalnih ploskvah je bila primerljiva z ocenami za dominantna drevesa, analizirana v dendrokronološki analizi. Podatki iz dendrokronoloških raziskovanj so dobro izhodišče in v veliko oporo pri ocenjevanju dinamike razvoja v gozdnih sestojih ter pri presojanju o spremembah v 5- ali 10-letnih obdobjih zaporednih gozdnih inventur Keywords: dendrokronološka analiza, gozdne inventure, debelinski prirastek, smreka Published in DiRROS: 17.05.2021; Views: 1637; Downloads: 546 Full text (447,93 KB) |