11. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, original scientific article Abstract: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Keywords: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Published in DiRROS: 14.12.2021; Views: 1158; Downloads: 544
 Full text (561,41 KB)
This document has many files! More... |
12. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, professional article Abstract: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Keywords: breme raka, preživetje raka, bolniki
Published in DiRROS: 10.06.2021; Views: 1411; Downloads: 383
Full text (199,66 KB) |
13. |
14. Vpliv epidemije covid-19 na diagnostiko in zdravljenje rakaVesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, 2020, published professional conference contribution Keywords: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Published in DiRROS: 07.04.2021; Views: 1471; Downloads: 405
Full text (148,08 KB) |
15. CRP projekt : vpliv epidemije covid-19 na obvladovanje raka v SlovenijiTina Žagar, Sonja Tomšič, Mario Fafangel, Mateja Krajc, Ana Mihor, Vesna Zadnik, 2020, published professional conference contribution Keywords: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Published in DiRROS: 07.04.2021; Views: 1208; Downloads: 350
Full text (99,24 KB) |
16. Ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenja raka v Republiki SlovenijiKatarina Lokar, Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Mateja Marc-Malovrh, Radivoje Pribaković Brinovec, Brigita Skela-Savič, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, 2020, professional article Keywords: načrtovanje zdravstvenega osebja, zdravljenje raka, paliativna oskrba, incidenca, umrljivost, napovedovanje
Published in DiRROS: 18.03.2021; Views: 1610; Downloads: 479
Full text (155,98 KB) |
17. Pregled obravnave bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2011-2016Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Tina Žagar, Frančiška Škrlec, Katarina Lokar, Agata Čampa, 2017, final research report Keywords: register raka, kožni melanom, incidenca
Published in DiRROS: 17.03.2021; Views: 1202; Downloads: 386
Full text (5,32 MB) |
18. |
19. Mutacije ret proto-onkogena v slovenski populaciji bolnikov z medularnim rakom ščitniceSara Milićević, Damijan Bergant, Tina Žagar, Barbara Perić, 2020, original scientific article Abstract: Izhodišča. Medularni rak ščitnice (MRŠ) je redek endokrini tumor, ki se v približno 25 % primerov pojavlja v družinski obliki bolezni v sklopu multiple endokrine neoplazije tipa 2, v 75 % pa je bolezen sporadična. Namen dela je bil oceniti incidenco MRŠ ter pogostost in vrsto RET-mutacij v slovenski populaciji bolnikov med letoma 1995 in 2015.Metode. Retrospektivno smo analizirali podatke Registra raka Republike Slovenije in Registra bolnikov z MRŠ Onkološkega Inštituta v Ljubljani, zbrane med letoma 1995 in 2015. V ključili smo 143 bolnikov s potrjenim MRŠ in 43 njihovih zdravih sorodnikov, ki so bili napoteni na genetsko svetovanje in testira-nje. Genomsko DNK smo izolirali iz levkocitov periferne krvi. Eksone 10, 11, 13, 14, 15 in 16 RET protoonkogena smo pomnožili z verižno reakcijo s polimerazo. Točkovne mutacije RET proto-onkogena smo odkrili z metodo SSCA in DNA-sekvenciranjem. Zaznane mutacije so bile potrjene z restrikcijskimi encimi.Rezultati. Zarodno mutacijo RET protoonkogena smo odkrili pri 51 osebah; med njimi je bilo 37 bolnikov z MRŠ, kar predsta-vlja 25,9 % vseh bolnikov z MRŠ. Odkrili smo osem različnih mutacij RET protoonkogena. Najpogosteje smo potrdili mutacijo v kodonih 634 in 618, sledili so kodoni 790, 804 in 918. Povprečna groba letna incidenčna stopnja MRŠ v Sloveniji za opazovano obdobje znaša 0,34/100.000 prebivalcev.Zaključek. Ocenjena povprečna groba letna incidenčna stopnja MRŠ v Sloveniji je bila 0,34/100.000. Poleg tega smo ugotovili, da se RET-mutacija pojavlja v naši populaciji bolnikov v 25,9 % ter da najpogosteje prizadene kodona 634 in 618.
Keywords: medularni karcinom ščitnice, multipla endokrina neoplazija 2, genetsko svetovanje, incidenca
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 2214; Downloads: 649
Full text (152,80 KB) |
20. |
