341. Raziskava stališč o leseni gradnji v Sloveniji v letu 2006Manja Kitek Kuzman, Jasna Hrovatin, 2007, original scientific article Abstract: Lesena gradnja predstavlja na področju stanovanjskih stavb v Sloveniji le majhen delež celotne gradnje. Želeli smo ugotoviti, kaj je vzrok tako majhnegadeleža lesene gradnje v Sloveniji. Z javnomnenjsko raziskavo "Slovensko javno mnenje o leseni gradnji" smo anketirance spraševali o poznavanju lesene gradnje in njenih prednostih. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno z metodo CATI. Ugotovljeno je bilo, da javnost ni dovolj seznanjenas prednostmi lesene gradnje.Večina vprašanih, ki živi v individualnihiši, nasprotuje leseni nadgradnji. Več kot polovico vprašanih soglaša, da je les primeren material za stavbno pohištvo in gradbene konstrukcije. O povečanju proračunskih sredstev za ekološko gradnjo ima javnost pozitivno mnenje. O trditvi, da lesena gradnja omogoča bolj zdravo bivalno okolje kot klasična zidana, ima javnost enakomerno porazdeljeno mnenje. Raziskava kot merjenje stališč javnosti je primerno empirično izhodišče za pripravo morebitne kampanje obveščanja javnosti o prednostih lesene gradnje.
Keywords: javno mnenje, lesena gradnja, stanovanjska gradnja, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4506; Downloads: 1969
 Full text (817,81 KB) |
342. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta SlovenijeMarko Accetto, 2006, original scientific article Abstract: V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstihostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje floristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fitocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta.
Keywords: flora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolli, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3910; Downloads: 1811
Full text (3,79 MB) |
343. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v SlovenijiNike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, original scientific article Abstract: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Keywords: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4285; Downloads: 1928
Full text (4,90 MB) |
344. Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na KočevskemLado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, original scientific article Abstract: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Keywords: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4256; Downloads: 1978
Full text (4,90 MB) |
345. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, professional article Abstract: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Keywords: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4091; Downloads: 1808
Full text (910,18 KB) |
346. Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarnTom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, original scientific article Abstract: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Keywords: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4482; Downloads: 1787
Full text (2,49 MB) |
347. Statistično spremljanje razvoja mehaniziranosti gospodarskih družb v obdobju od leta 1966 do leta 2002Simon Resman, Boštjan Košir, Mirko Medved, 2005, original scientific article Abstract: Analizirano je statistično spremljanje opremljenosti gospodarskih družb za delo v gozdni proizvodnji. Razvoj spremljanja družb je glede na posamezne objave razdeljen v tri obdobja: 1966-1985, 1986-1992 in obdobje po letu 1994. Zbrani so nekateri pomembnejši podatki za obdobje od leta 1966 do 2002, ki kažejo na razvitost gozdarske stroke. Preučeni so podatki o gozdnatosti in količini poseka, številu zaposlenih, opremljenosti in učinkovitosti mehanizacije, o porabi goriva za delo v gozdu ter o graditvi gozdnih cest. Stanje na področju mehaniziranosti gozdarskih podjetij se izboljšuje, a močno zaostaja za opremljenostjo in učinkovitostjo razvitejših držav. Statistični urad RS po letu 1994 zagotavlja redno letno spremljanje podatkov. Da bi bili podatki točnejši, je treba natančneje definirati zahtevane podatke in dosledneje zahtevati vračanje izpolnjenih anket. Neizpolnjen vprašalnik velikega podjetja pomeni precejšnjo vrzel v skupnih analizah podatkov. Ker primerjave med anketiranci zaradi zakona o varovanju podatkov niso več mogoče,je interes za raziskave s strani podjetij majhen.
Keywords: pridobivanje lesa, tehnična opremljenost, gozdarska podjetja, statistični podatki, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4254; Downloads: 1845
Full text (338,45 KB) |
348. Socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem med letoma 1961 in 2002Andreja Ferreira, 2005, review article Abstract: V članku obravnavamo socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem (občine: Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora) in jih primerjamo s slovenskim povprečjem. Gibanje števila prebivalcev spremljamo v obdobju od prvega do zadnjega popisa prebivalstva, od leta 1869 do 2002. Podrobnejše demografske analize (starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva, delež dnevnih migrantov med zaposlenimi, delež kmečkega prebivalstva) so narejene za obdobje od leta 1961 do 2002. Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva pa glede na dostopnost podatkov analiziramo za obdobje od leta 1995 do 2003.
Keywords: število prebivalstva, demografska sestava, Zgornja Gorenjska, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4116; Downloads: 1837
Full text (487,94 KB) |
349. Varstvo blagajevega volčina (Daphne blagayana Freyer) v gozdnogospodarskem območju LjubljanaJana Omejc, Robert Brus, 2005, original scientific article Abstract: Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) je ena prvih pravno zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. Ker ima svoje habitate v gozdovih, smo skušali ugotoviti, kakšno je stanje vrste in v kakšnem obsegu so načela o njenem varovanju upoštevana in uresničevana v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, kjer je bila vrsta tudi prvič odkrita. Analiza devetih nahajališč je pokazala,da je vrsta kljub dolgoletnemu zavarovanju še vedno razmeroma slabo raziskana, natančnejših podatkov o lokacijah nahajališč pa praktično ni. Na tokažejo tudi tri doslej še neevidentirana nahajališča, ki smo jih z raziskavoodkrili v kvadrantu srednjeevropskega florističnega kartiranja 9852/3. Nezadostno poznavanje razširjenosti vrste in neupoštevanje predpisanihusmeritev glede varstva zavarovanih in ogroženih vrst pri opravljanju posegov in gospodarjenju z gozdovi so glavni razlogi za vse večjo ogroženost vrste.
Keywords: Blagajev volčin, Daphne blagayana Freyer, varstvo ogroženih vrst, ogrožene vrste, zavarovane vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4287; Downloads: 1935
Full text (3,73 MB) |
350. Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih AlpahLado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, original scientific article Abstract: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Keywords: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4186; Downloads: 1833
Full text (467,75 KB) |
