1. Vpliv dodatka nanofibrilirane celuloze na mehanske lastnosti poli(3-hidroksibutirata)Vesna Žepič Bogataj, Erika Švara Fabjan, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2017, original scientific article Abstract: Namen prispevka temelji na inovativnem postopku izdelave nanokompozitov na osnovi poli(3-hidroksibutirata) (PHB) in nanofibrilirane celuloze (NFC). Raziskovalno delo obravnava pripravo koncentratnih mešanic PHB-prahu in NFC v vodni raztopini za tehnologijo ekstruzijskega mešanja. Ekstrudat koncentrirane mešanice PHB/NFC je bil nato uporabljen kot dodatek h granulirani obliki PHB pri pripravi brizganih vzorcev z različnimi utežnimi deleži NFC. V prispevku so podane določene omejitve pri predelavi tovrstnih materialov in predlagane uporabne rešitve za njihovo optimiziranje. Morfološke lastnosti nanokompozitnih komponent smo raziskali z elektronsko mikroskopijo (FE-SEM), mehanske lastnosti pa z nateznim preizkusom. Morfološka preiskava koncentratnih mešanic je razkrila prepleteno sestavo celuloznih nanofibril in polimernih kroglic, pri čemer se posamezne fibrile prepletajo v obliki širših pramenov in ustvarjajo videz zamrežene strukture znotraj polimerne komponente. Mikroskopski posnetki nanokompozitnih mešanic in izboljšane mehanske lastnosti izhodnih materialov potrjujejo,da je adhezivni stik med matrično in ojačitveno komponento dosežen, porazdelitev celuloznih nanofibril po polimerni osnovi pahomogena. Nanokompoziti z visokimi utežnimi deleži NFC (10 % utežnega deleža) dosegajo pomembno večje vrednosti modula elastičnosti (Et = 1720 MPa) in raztezka pri pretrgu (b = 3,1 %) ter prenesejo višje pretržne napetosti ( M = 26 MPa) v primerjavi z referenčnim polimernim vzorcem (Et = 1340 MPa;b = 2,4 %; M = 20 MPa). Rezultati študije dokazujejo, da je ob pravilni predpripravi polimernih mešanic in optimizaciji tehnologije ekstruzijske predelave, mogoče izdelati trdne in žilave materiale, pri čemer delež ojačitvene faze narekuje stopnjo izboljšave končnih lastnosti biopolimerne osnove.
Keywords: nanofibrilirana celuloza, poli(3-hidroksibutirat), morfologija, mehanske lastnosti, ekstruzija, tehnologija brizganja
Published in DiRROS: 14.08.2024; Views: 34; Downloads: 14
 Full text (1,24 MB)
This document has many files! More... |
2. Pridobivanje in uporaba ekstraktivov iz lesa in drevesne skorjePrimož Oven, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Viljem Vek, 2024, original scientific article Abstract: Ekstraktivi so nizkomolekularne spojine, ki so v vseh rastlinskih tkivih, tudi v lesu in drevesni skorji. V drevesu imajo pomembne ekološke in fiziološke funkcije, obenem pa predstavljajo bioosnovane proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki jih je mogoče pridobivati tudi iz lesa slabše kakovosti in biomasnih ostankov gozdnih lesnih verig. V prispevku bomo ekstraktive razvrstili, pojasnili, kakšna je kakovostna in količinska spremenljivost po posameznih tkivih izbranih drevesnih vrst, predstavili bomo načine pridobivanja in področja uporabe. Ocenjujemo, da je pridobivanje ekstraktivov dokaj enostaven tehnološki postopek, ki bi bil v obliki manjše biorafinerije izvedljiv v lokalnih okoljih, kjer so na voljo zadostne količine lesne biomase.
Keywords: les, skorja, ekstraktivi, kaskadna raba, biorafinacija
Published in DiRROS: 24.07.2024; Views: 139; Downloads: 32
Full text (292,08 KB) |
3. Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 20192019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Keywords: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Published in DiRROS: 10.11.2021; Views: 1624; Downloads: 1170
 Link to full text
This document has many files! More... |
4. Ovrednotenje in karakterizacija biomaseDarja Stare, Špela Ščap, Rok Mihelič, Sara Mavsar, Mateja Mešl, Miha Humar, Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Nina Barbara Križnik, Blaž Likozar, Primož Oven, Luka Juvančič, 2020, treatise, preliminary study, study Keywords: biogospodarstvo, biomasa, razpoložljivost biomase, izkoriščenost potencialov
Published in DiRROS: 16.03.2021; Views: 1320; Downloads: 585
Full text (2,10 MB)
This document has many files! More... |
5. Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesaMaks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, original scientific article Abstract: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Keywords: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1533; Downloads: 461
Full text (1,77 MB) |
6. Anatomske, kemijske in sorpcijske lastnosti beljave in jedrovine rdečega boraMaks Merela, Vanja Turičnik, Viljem Vek, Primož Oven, 2019, original scientific article Abstract: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Keywords: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
Published in DiRROS: 16.10.2019; Views: 6289; Downloads: 3166
Link to full text
This document has many files! More... |
7. Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, original scientific article Abstract: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Keywords: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Published in DiRROS: 10.10.2019; Views: 5046; Downloads: 3487
Full text (1,04 MB)
This document has many files! More... |
8. Nastanek in značilnosti barierne cone ter lesa nastalega po ranitviNiko Torelli, Primož Oven, Martin Zupančič, 1990, original scientific article Keywords: Abies alba, električna upornost, skorja, kambijeva cona, propadanje gozdov, drevesna kondicija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4543; Downloads: 1902
Full text (1,84 MB) |
9. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, original scientific article Keywords: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4685; Downloads: 1910
Full text (495,65 KB) |
10. Razvoj metode za HPLC-analizo izbranih fenolnih spojin lesaIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2015, original scientific article Abstract: Preučevali smo vpliv sestave mobilne faze na ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucinol, resorcinol, vanilin in flavonoida katehina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Kot najbolj primerna metoda za ločitev komponent se je izkazala metoda gradientnega izpiranja s programiranim spreminjanjem sestave mobilne faze acetonitril in 2-odstotna vodna raztopina mravljinčne kisline od 2 : 98 do 25 : 75. Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v mobilni fazi z manjšim deležem mravljinčne kisline. HPLC je primerna metoda za identifikacijo in kvantitativno analizo spojin v različnih tipih vzorcev na širokem področju verige gozdarstva, lesarstva in papirništva.
Keywords: les, ekstraktivi, fenolne spojine, katehin, kromatografija, HPLC, ločba
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5086; Downloads: 2377
Full text (532,08 KB) |
