Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Poljanšek Ida) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pridobivanje in uporaba ekstraktivov iz lesa in drevesne skorje
Primož Oven, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Viljem Vek, 2024, original scientific article

Abstract: Ekstraktivi so nizkomolekularne spojine, ki so v vseh rastlinskih tkivih, tudi v lesu in drevesni skorji. V drevesu imajo pomembne ekološke in fiziološke funkcije, obenem pa predstavljajo bioosnovane proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki jih je mogoče pridobivati tudi iz lesa slabše kakovosti in biomasnih ostankov gozdnih lesnih verig. V prispevku bomo ekstraktive razvrstili, pojasnili, kakšna je kakovostna in količinska spremenljivost po posameznih tkivih izbranih drevesnih vrst, predstavili bomo načine pridobivanja in področja uporabe. Ocenjujemo, da je pridobivanje ekstraktivov dokaj enostaven tehnološki postopek, ki bi bil v obliki manjše biorafinerije izvedljiv v lokalnih okoljih, kjer so na voljo zadostne količine lesne biomase.
Keywords: les, skorja, ekstraktivi, kaskadna raba, biorafinacija
Published in DiRROS: 24.07.2024; Views: 119; Downloads: 25
.pdf Full text (292,08 KB)

2.
Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)
Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, original scientific article

Abstract: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Keywords: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Published in DiRROS: 10.10.2019; Views: 5039; Downloads: 3475
.pdf Full text (1,04 MB)
This document has many files! More...

3.
Razvoj metode za HPLC-analizo izbranih fenolnih spojin lesa
Ida Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2015, original scientific article

Abstract: Preučevali smo vpliv sestave mobilne faze na ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucinol, resorcinol, vanilin in flavonoida katehina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Kot najbolj primerna metoda za ločitev komponent se je izkazala metoda gradientnega izpiranja s programiranim spreminjanjem sestave mobilne faze acetonitril in 2-odstotna vodna raztopina mravljinčne kisline od 2 : 98 do 25 : 75. Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v mobilni fazi z manjšim deležem mravljinčne kisline. HPLC je primerna metoda za identifikacijo in kvantitativno analizo spojin v različnih tipih vzorcev na širokem področju verige gozdarstva, lesarstva in papirništva.
Keywords: les, ekstraktivi, fenolne spojine, katehin, kromatografija, HPLC, ločba
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5075; Downloads: 2372
.pdf Full text (532,08 KB)

4.
Določitev galne kisline, pirokatehola, floroglucinola, resorcinola in katehinas tankoplastno kromatografijo
Ida Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2011, original scientific article

Abstract: Preučevali smo primernost šestih različnih zmesi topil - razvijalcev za ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucionol, resorcinol, in sorodno spojino katehin s pomočjo tankoplastne kromatografije. Kot najbolj primerna sistema topil za ločitev komponent na stacionarni fazi silikagela na aluminijasti foliji sta se izkazala kloroform -etilacetat - ocetna kislina (prostorninsko razmerje; 50 : 50 : 1) in toluen -acetonitril - mravljična kislina (prostorninsko razmerje; 70 : 30 : 1). Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v sistemih topil, ki so imeli večji delež organskih topil. Spojine smo vizualizirali s pomočjo dveh reagentov, in sicer z železovim(III) kloridom in z vanilin-žveplovim reagentom.
Keywords: les, estraktivi, fenolne spojine, katehin, TLC
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4604; Downloads: 2050
.pdf Full text (199,25 KB)

Search done in 2.01 sec.
Back to top