1. Ultrasonographic changes in the liver tumors as indicators of adequate tumor coverage with electric field for effective electrochemotherapyNina Boc, Ibrahim Edhemović, Bor Kos, Maja Marolt-Mušič, Erik Brecelj, Blaž Trotovšek, Maša Omerzel, Mihajlo Djokić, Damijan Miklavčič, Maja Čemažar, Gregor Serša, 2018, original scientific article Abstract: The aim of the study was to characterize ultrasonographic (US) findings during and after electrochemotherapy of liver tumors to determine the actual ablation zone and to verify the coverage of the treated tumor with a sufficiently strong electric field for effective electrochemotherapy. Patients and methods. US findings from two representative patients that describe immediate and delayed tumor changes after electrochemotherapy of colorectal liver metastases are presented. Results. The US findings were interrelated with magnetic resonance imaging (MRI). Electrochemotherapy-treated tumors were exposed to electric pulses based on computational treatment planning. The US findings indicate immediate appearance of hyperechogenic microbubbles along the electrode tracks. Within minutes, the tumors became evenly hyperechogenic, and simultaneously, an oedematous rim was formed presenting as a hypoechogenic formation which persisted for several hours after treatment. The US findings overlapped with computed electric field distribution in the treated tissue, indicating adequate coverage of tumors with sufficiently strong electric field, which may predict an effective treatment outcome. Conclusions. US provides a tool for assessment of appropriate electrode insertion for intraoperative electrochemotherapy of liver tumors and assessment of the appropriate coverage of a tumor with a sufficiently strong electric field and can serve as predictor of the response of tumors.
Keywords: elctrochemotherapy, ultrasound, treatment plan, liver
Published in DiRROS: 11.06.2024; Views: 35; Downloads: 14
 Full text (1,07 MB) |
2. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, professional article Abstract: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Keywords: pljučni rak, priporočila
Published in DiRROS: 27.07.2023; Views: 515; Downloads: 186
Full text (708,18 KB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Psevdoprogres : terapevtska zagata v imunoterapijiTadeja Skok, Nina Boc, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Sistemsko zdravljenje z imunoterapijo je v klinično prakso prineslo nove, atipične vzorce odgovorov solidnih tumorjev na zdravljenje ter tako vplivalo na radiološko oceno odgovora na terapijo. Psevdoprogres je opredeljen kot začetno povečanje bremena bolezni s kasnejšim zmanjšanjem. Pri hiperprogresu pride do hitrega povečanja tumorskega bremena, pogosto v povezavi s kliničnim poslabšanjem. Trenutno najbolj uporabljeni iRECIST kriteriji za oceno učinka imunoterapije so bili objavljeni leta 2017 ter temeljijo na osnovi kriterijev RECIST 1.1. Najpomembnejša razlika med osnovnimi RECIST kriteriji ter iRECIST kriteriji je uvedba dodatnih kontrolnih preiskav za potrditev napredovanja bolezni.
Keywords: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 16.02.2023; Views: 573; Downloads: 273
Full text (16,12 MB)
This document has many files! More... |
5. MR staging karcinoma rektuma : kaj želi klinik izvedeti od radiologaAnja Meden Boltežar, Nina Boc, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Pri bolnikih s karcinomom rektuma je v sklopu zamejitvenih preiskav glede na trenutne smernice potrebno opraviti MR preiskavo medenice. Pri tem je pomembna tako tehnična izvedba preiskave, kot tudi struktura samega izvida, ki ga pripravi radiolog. Ključni podatki, ki jih mora vsebovati izvid so: T in N status, oddaljenost od anokutane in anorektalne linije, podatek o infiltraciji analnega kompleksa, odnos tumorja glede na mezorektalno fascijo in podatek o ekstramuralni vaskularni invaziji. Za dobro izvedbo preiskave in pripravo izvida je ključna komunikacija med napotnim zdravnikom in radiologom. Podatki s katerimi želi radiolog razpolagati med pripravo izvida so: izvid digitorektalnega pregleda, izvid rektoskopije ali kolonoskopije z opisano globino na kateri leži tumorska formacija in patohistološki izvid tumorske formacije. Dobra komunikacija v smislu posredovanja izvidov vseh opravljenih preiskav in kliničnega statusa je še toliko bolj pomembna v sklopu sledenja po neoadjuvantnem zdravljenju, saj je le s slikovnimi preiskavami včasih težko ločiti med postterapevtskimi spremembami in ostankom tumorja.
Keywords: rak rektuma, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Published in DiRROS: 13.01.2023; Views: 618; Downloads: 119
Full text (96,17 KB) |
6. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, not set Keywords: elektronske knjige
Published in DiRROS: 24.11.2022; Views: 797; Downloads: 250
Full text (3,01 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. Contrast-enhanced ultrasound for evaluation of tumor perfusion and outcome following treatment in a murine melanoma modelMaja Brložnik, Nina Boc, Maja Čemažar, Maša Omerzel, Monika Savarin, Nataša Kejžar, Gregor Serša, Darja Pavlin, Simona Kranjc Brezar, 2021, original scientific article Published in DiRROS: 23.09.2022; Views: 539; Downloads: 346
Full text (1,07 MB)
This document has many files! More... |
10. BAP1-defficient breast cancer in a patient with BAP1 cancer syndromeAna Blatnik, Domen Ribnikar, Vita Šetrajčič Dragoš, Srdjan Novaković, Vida Stegel, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Boc, Barbara Perić, Petra Škerl, Gašper Klančar, Mateja Krajc, 2022, original scientific article Abstract: BAP1 cancer syndrome is a rare and highly penetrant hereditary cancer predisposition. Uveal melanoma, mesothelioma, renal cell carcinoma (RCC) and cutaneous melanoma are considered BAP1 cancer syndrome core cancers, whereas association with breast cancer has previously been suggested but not confirmed so far. In view of BAP1 immunomodulatory functions, BAP1 alterations could prove useful as possible biomarkers of response to immunotherapy in patients with BAP1-associated cancers. We present a case of a patient with BAP1 cancer syndrome who developed a metastatic breast cancer with loss of BAP1 demonstrated on immunohistochemistry. She carried a germline BAP1 likely pathogenic variant (c.898_899delAG p.(Arg300Glyfs*6)). In addition, tumor tissue sequencing identified a concurrent somatic variant in BAP1 (partial deletion of exon 12) and a low tumor mutational burden. As her triple negative tumor was shown to be PD-L1 positive, the patient was treated with combination of atezolizumab and nab-paclitaxel. She had a complete and sustained response to immunotherapy even after discontinuation of nab-paclitaxel. This case strengthens the evidence for including breast cancer in the BAP1 cancer syndrome tumor spectrum with implications for future cancer prevention programs. It also indicates immune checkpoint inhibitors might prove to be an effective treatment for BAP1-deficient breast cancer.
Keywords: BAP1, breast cancer, hereditary cancer syndromes, immunotherapy
Published in DiRROS: 19.09.2022; Views: 516; Downloads: 203
Full text (1,12 MB) |
