Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

There are two search modes available: simple and advanced. Simple search can include one or more words from the title, summary, keywords or full text, but does not allow the use of search operators. Advanced search allows to limit the number of search results by entering the search terms of different categories in the search window, as well as the use of Boolean search operators (AND, OR and AND NOT). In search results short formats of records are displayed and some data are displayed as links, which open a detailed description of the material (title link) or perform a new search (author or keyword link).

Help
Search in:
Options:
 


1631 - 1640 / 2000
First pagePrevious page160161162163164165166167168169Next pageLast page
1631.
Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora : študija primera Avtomatik Delovišče v Kopru
Tina Cotič, Matjaž Uršič, 2024, original scientific article

Abstract: V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine Koper.
Keywords: začasna raba prostora, degradirana urbana območja, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital
Published in DiRROS: 01.08.2025; Views: 370; Downloads: 221
.pdf Full text (384,53 KB)
This document has many files! More...

1632.
1633.
Tretji prostori na univerzah : centralni univerzitetni kampus Aškerčeva v Ljubljani
Domen Žalac, Primož Medved, 2024, original scientific article

Abstract: V članku so obravnavani večnamenski javni prostori na univerzah, imenovani tudi tretji prostori, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi kot spodbujevalcev socialnih stikov in urbanističnega razvoja v akademskem okolju. Kot študija primera je analiziran kampus Univerze v Ljubljani na Aškerčevi cesti v Ljubljani, ki je trenutno v procesu celovite urbanistične prenove. Po določitvi vseh konkretnih tretjih prostorov v univerzitetnem kampusu sta avtorja opredelila, zakaj so ti prostori pomembni za deležnike (študente in profesorje), in predstavila njihove predloge za izboljšanje in nadgradnjo teh prostorov. Izsledki njune raziskave so pokazali, da so univerzitetni prostori ključni za izvajanje učnih in družabnih aktivnosti, vendar so precejšnje omejitve z vidika oblikovanja in uporabe. Raziskava je pokazala, da študenti in zaposleni tretje prostore v kampusu in zunaj njega uporabljajo za učenje, delo, sprostitev ter druženje in druge neformalne aktivnosti ter da obstaja jasna potreba po bolj prilagodljivih, dostopnih in nekomercialnih prostorih v kampusu.
Keywords: univerzitetni kampus, javni prostori, tretji prostori, večnamenski prostori, urbanistični razvoj, Aškerčeva ulica (Ljubljana)
Published in DiRROS: 01.08.2025; Views: 378; Downloads: 221
.pdf Full text (454,93 KB)
This document has many files! More...

1634.
1635.
Magnetic attraction meets elastic action : optimizing magnetoactive elastomer composites
Lucija Drempetić, Darko Makovec, Darja Lisjak, 2025, published scientific conference contribution abstract

Keywords: magnetoactive elastomers, solvent
Published in DiRROS: 01.08.2025; Views: 443; Downloads: 235
.pdf Full text (221,51 KB)
This document has many files! More...

1636.
1637.
Zimski pobeg
Damjana Gantar, 2024, preface, editorial, afterword

Published in DiRROS: 31.07.2025; Views: 481; Downloads: 260
.pdf Full text (64,18 KB)
This document has many files! More...

1638.
Urbani izziv
1989, not set

Keywords: izobraževanje, regionalno planiranje, urbanizacija, novosti, urejanje prostora, prostorska informatika
Published in DiRROS: 31.07.2025; Views: 696; Downloads: 116
URL Link to file
This document is also a collection of 118 documents!

1639.
ARCH-E projekt : pogled na evropsko krajino arhitekturnih natečajev
Špela Kryžanowski, 2025, other component parts

Published in DiRROS: 31.07.2025; Views: 395; Downloads: 284
.pdf Full text (606,23 KB)
This document has many files! More...

1640.
Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v Prištini
Visar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, original scientific article

Abstract: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Keywords: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Published in DiRROS: 31.07.2025; Views: 457; Downloads: 220
.pdf Full text (2,94 MB)
This document has many files! More...

Search done in 1.09 sec.
Back to top