211. Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijamiBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, original scientific article Abstract: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja.
Keywords: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4648; Downloads: 1881
 Full text (639,13 KB) |
212. Nihajoča asimetrija (s poudarkom na asimetriji Rogovja cervidov) kot zgodnji kazalec stresa : principi, dosedanja dognanja in možnosti uporabeBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, review article Abstract: Nihajoča asimetrija (FA; le-ta predstavlja neusmerjene razlike med levo in desno polovico bilateralnih znakov, ki se zaradi različnih dejavnikov stresa ne morejo razviti v sicer genetsko določeni popolni simetriji) je lahko zelo dober odzivni bioindikator izpostavljenosti populacij različnim vrstam okoljskega oz. genetskega stresa. Kljub velikemu potencialu predstavljajo meritve FA v slovenskem prostoru domala neznano področje okoljskih raziskav. Zato so v prispevku podrobno predstavljeni: (a) najpomembnejši principi, prednosti in slabosti meritev FA; (b) novejše ugotovitve o vplivu dejavnikov stresa na velikost FA bilateralnih znakov različnih živalskih in rastlinskih vrst; (c) vpliv izpostavljenosti težkim kovinam na velikost FA izbranih znakovživalskih vrst; (d) dosedanje ugotovitve o asimetriji rogovja prostoživečih prežvekovalcev. Kot tak je prispevek pomemben za korektno, celovito in z dosedanjimi dognanji podprto predstavitev rezultatov lastnega dela na rogovju srnjakov, še zlasti za razumevanje uporabe FA rogovja kot odličnega pripomočka za bioindikacijo onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili (spremljajoči prispevek).
Keywords: nihajoča asimetrija, okoljski stres, bioindikacija, rogovje, jeleni, srnjad, prostoživeči prežvekovalci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4667; Downloads: 1988
Full text (493,68 KB) |
213. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, original scientific article Abstract: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Keywords: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4251; Downloads: 1918
Full text (166,89 KB) |
214. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, original scientific article Abstract: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Keywords: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4697; Downloads: 1974
Full text (1,33 MB) |
215. Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesaMiha Humar, Franc Pohleven, 2003, original scientific article Abstract: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Keywords: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4485; Downloads: 1933
Full text (232,11 KB) |
216. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2594; Downloads: 759
Full text (10,55 MB)
This document has many files! More... |
217. |
218. |
219. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, original scientific article Abstract: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Keywords: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4964; Downloads: 2549
Full text (585,27 KB) |
220. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification)Franc Ferlin, Mitja Piškur, Darij Krajčič, Matjaž Čater, Marko Kovač, Robert Mavsar, Niko Torelli, 2002, professional monograph Keywords: certificiranje gozdov, gospodarjenje z gozdovi, gozdarska politika, mednarodna politika, standardi kakovosti, Evropska unija, trajnostno gospodarjenje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3202; Downloads: 843
Full text (4,23 MB) |
