1. |
2. Response of beech and fir in the Carpathians and DinaridesEva Dařenová, Pia Caroline Adamič, Matjaž Čater, 2024, published scientific conference contribution abstract Keywords: silver fir, beech, light response, Carpathians, Dinarides, soil water content, forest
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 11; Downloads: 2
 Full text (845,78 KB) |
3. Soil microbiome along the carpathian mountainsNejc Suban, Olivera Maksimović, Nataša Šibanc, Tijana Martinović, Eva Dařenová, Matjaž Čater, Tine Grebenc, 2024, published scientific conference contribution abstract Keywords: soil microbiome, next-generation sequencing, climate change, forest soil, fungi, bacteria
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 1; Downloads: 2
Full text (632,77 KB) |
4. Effect of temperature, water availability, and soil properties on soil CO2 efflux in beech-fir forests along the Carpathian Mts.Eva Dařenová, Pia Caroline Adamič, Matjaž Čater, 2024, published scientific conference contribution abstract Keywords: canopy gap, carbon content, nitrogen content, soil respiration, soil water content, forest
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 2; Downloads: 2
Full text (396,29 KB) |
5. Global harmful algal bloom : status report 2021Patricija Mozetič, 2021, final research report Abstract: • An extremely variegated picture of harmful algal bloom types and their socio-economic impacts at the regional and subregional scale has emerged from a comprehensive overview of OBIS and HAEDAT data in the period 1985 to 2018.
• The diversity of the HAB events parallels that of the causative species, which show different ranges and ecological characteristics, as well as highly variable responses to environmental changes.
• The intensity and frequency of specific blooms vary at regional and local scale, with increasing or decreasing trends and sudden occasional outbursts, but with no uniform global trend that can be discerned from that of increased observational efforts.
• In many cases intoxications and other adverse effects on human health are kept under control through increased monitoring activities, but impacts on human activities such as aquaculture, fishery, use of natural marine resources and tourism keep on posing economic activities at risk in many regions.
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 5; Downloads: 3
Full text (8,01 MB)
This document has many files! More... |
6. Poljudno poročilo rezultatov projekta : Life naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenjaAnamarija Žagar, Blaž Koderman, Danilo Bevk, Davorin Tome, Jernej Polajnar, Maja Opalički, 2022, final research report Abstract: Kadar koli v družbi vznikne socialni ali naravni problem, se zbere skupina zainteresiranih ljudi, da bi ga rešili ali vsaj oblažili posledice. Z naraščanjem človeške populacije se število težav povečuje vedno hitreje. Podnebne spremembe in kriza biodiverzitete sta naravna problema, ki sta se povzpela na vrh seznama.
Vsi, ki se ukvarjajo s problemom krize biodiverzitete, slej ko prej spoznajo, da je težave bistveno lažje reševati, če jih ljudje razumejo do te mere, da so jih pripravljeni aktivno podpreti. Zato morajo biti ljudje čim bolj izobraženi in dobro obveščeni o problemih / rešitvah — eno izmed pomembnih naravovarstvenih orodij je zato tudi komuniciranje.
Mnogi v Sloveniji so zaskrbljeni zaradi krize biotske raznovrstnosti, veliko jih deluje na področju varstva narave. Manjka pa nam pobud, ki bi se osredotočale na biotsko raznovrstnost kot skupni imenovalec življenja. Vse vrste in naravni procesi znotraj ekosistemov so soodvisni, zato za biotsko raznovrstnost ne moremo skrbeti le z varovanjem določenih območij ali izbranih vrst. Ljudi je treba soočiti z nacionalno (ali celo širšo) vrednostjo biotske raznovrstnosti, če jih želimo odkrito seznaniti s problemom in pričakovati njihovo sodelovanje. Od tod potreba po projektu, ki bi zajel različne dele in ravni biotske raznovrstnosti ter jih predstavil ljudem kot enoten, neprecenljiv naravni pojav. Nekakšna sistematična predstavitev bogastva naše naravne dediščine z jasnim sporočilom, kako pomembno je, da zanjo skrbimo
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 3; Downloads: 3
Full text (3,62 MB)
This document has many files! More... |
7. Monitoring čebel na travniku v parku Tivoli v letu 2022 : končno poročiloDanilo Bevk, Rok Šturm, Blaž Koderman, 2022, final research report Abstract: V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženih 573 vrst divjih čebel, vključujoč čmrlje in čebele samotarke. Divje čebele naseljujejo raznolike habitate, pri čemer ekstenzivni travniki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju prehrane in gnezdišč za večino vrst. Čebele na cvetočih rastlinah nabirajo cvetni prah in medičino za svojo prehrano in prehrano zaroda. Pri tem opravljajo eno ključnih ekosistemskih storitev – opraševanje, tako divjih kot kmetijskih rastlin. Opraševalci so tako pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in zagotavljanje prehranske varnosti.
Keywords: opraševalci, čebele, čmrlji, monitoring, park Tivoli, Ljubljana
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 4; Downloads: 3
Full text (7,33 MB)
This document has many files! More... |
8. Testing of tomato brown rugose fruit virus by real-time RT-PCR (Bernabe-Orts et al. 2021) : validation reportNataša Mehle, Marta Luigi, Antonio Tiberini, Ariana Manglli, Ana Vučurović, Francesco Faggioli, 2023, final research report Abstract: Detection and identification of tomato brown rugose fruit virus.
Keywords: ToBRFV, diagnostics, method validation, EURL-Virology
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 1; Downloads: 2
Full text (451,74 KB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5) : končno poročiloBorut Mavrič, Ana Fortič, Lovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Valentina Pitacco, Tjaša Premrl, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, 2023, final research report Abstract: V skladu s projektno nalogo »Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5).« (Pogodba št. 2330-20-670002) smo pripravili končno poročilo o opravljem delu, ki naslavlja 4 glavne vsebinske sklope: a) opis metodologije, b) izris širšega habitatnega tipa MC 5 (cirkalitoralni peski) in ocena njegove površine, c) struktura epibentoške združbe na obravnavanem območju, in d) predlog monitoringa za potrebe ocene stanja tega habitatnega tipa, tako z vidika razširjenosti kot tudi stanja habitatnega tipa. Poročilo bazira na podatkih pridobljenih tekom projekta in na prejšnjih vmesnih poročilih (Mavrič in sod. 2021, 2022 in 2023)
Keywords: habitatni tipi, cirkalitoral, epibentoška združba, monitoring, poročila, elektronske knjige
Published in DiRROS: 02.09.2024; Views: 12; Downloads: 5
Full text (4,09 MB)
This document has many files! More... |
