1771. Slučaj Gornja Toponica: O ponekim detaljima iz istorije srpsko-slovenačke bliskosti tokom Drugog svetskog rata ili o Srbima barbarimaZoran M. Jovanović, 2024, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno
trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih
nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja
nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru
projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so
predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in
nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici
pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih
Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji
na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu
raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med
drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti
prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Keywords: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 380; Downloads: 144
 Full text (3,13 MB) |
1772. Nemški pogledi na vzroke razkola med Nemci in SlovenciValentin Areh, 2024, original scientific article Abstract: Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi
in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa
se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi
antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev.
Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje.
Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem
kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili,
da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško
nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo
tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja
v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Keywords: politična zgodovina, narodna gibanja, Nemci, Slovenci, 19. st., liberalci, konservativci, mediji, nacionalizem
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 309; Downloads: 141
Full text (3,01 MB) |
1773. Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945Matic Batič, 2024, original scientific article Abstract: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v
javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine
Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi.
V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in
vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast
vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede
na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale
uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi
preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna
prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega
preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju
spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih
javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava
analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani,
pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Keywords: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske
politike, kulturna krajina, propaganda
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 366; Downloads: 123
Full text (3,09 MB) |
1774. Ruski emigranti v Jugoslaviji med sovjetskimi obveščevalci in jugoslovansko tajno policijoŽeljko Oset, 2024, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava sodelovanje in tekmovanje med sovjetskim
in jugoslovanskim varnostnim aparatom v Jugoslaviji na plečih
ruskih emigrantov v Jugoslaviji od prihoda Rdeče armade v
Jugoslavijo do sredine petdesetih let 20. stoletja. Ozna se je
razvila pod sovjetskim vplivom, ki se je dodatno okrepil med
prisotnostjo sovjetskih svetovalcev in Rdeče armade v Jugoslaviji.
Pod sovjetskim vplivom je Ozna vzpostavila pogoje za prevzem
države za »sovjetizacijo« Jugoslavije, kakršno je SMERŠ dosegel
v vzhodnoevropskih državah. Sovjetske oblasti, ki niso imele
vpogleda v jugoslovansko družbo izven kroga komunističnih
politikov, so primanjkljaj poskušale nadomestiti z oblikovanjem
obveščevalne mreže v Jugoslaviji, v katero so vključile ruske emigrante. Jugoslovanska Udba je razkrila sovjetsko obveščevalno
dejavnost. Sovjetski in jugoslovanski obveščevalci so izkoriščali
nerešen status ruskih emigrantov v Jugoslaviji za obveščevalno
delo. Prispevek temeljni na dostopnih poročilih in analizah Udbe
iz poznih štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja.
Keywords: Ruski emigranti, Jugoslavija, SMERŠ, Ozna, Udba
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 272; Downloads: 129
Full text (3,05 MB) |
1775. Italijansko nasilje na območju Bloške planote, 1941-1943Mirjam Dujo Jurjevčič, 2024, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava čas italijanske okupacije (od aprila 1941
do septembra 1943) na Bloški planoti, tj. na območju nekdanje
in današnje Občine Bloke. Bloško planoto je aprila 1941 zasedel
italijanski okupator in povzročil največje število smrtnih žrtev
med drugo svetovno vojno na obravnavanem območju, to je
triindvajset odstotkov vseh žrtev, med njimi pa so prevladovale
civilne žrtve. V prispevku so predstavljeni posamezni primeri
nasilja in smrtne žrtve, ki jih je povzročila italijanska vojska.
Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija
in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje. Na kratko je
predstavljen tudi nastanek in delovanje vaških straž na Blokah
pod italijanskim vojaškim poveljstvom.
Keywords: 1941-1943, Bloška planota, italijanska okupacija, italijansko nasilje, internacija, represalije
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 314; Downloads: 123
Full text (3,37 MB) |
1776. Rim 45 pr. Kr., Milano 395 po Kr., Metlika 1999 po Kr. : neprijetnost in nujnost spomina na državljansko vojnoAleš Maver, 2020, original scientific article Abstract: V prispevku so obravnavani trije zgledi javnega obeleževanja
zmage v državljanski vojni, eden iz sodobne Slovenije in dva iz
antike. Izhodišče je odločitev metliškega občinskega sveta iz leta
1999, da 26. november ponovno uveljavi kot občinski praznik,
čeprav je povezan z zmago partizanov pod komunističnim
vodstvom v državljanskem spopadu med Slovenci. V besedilu
je predstavljeno raziskovanje vzrokov za izpostavljanje uspehov
v spopadih s sodržavljani skozi različna zgodovinska obdobja.
Razmeroma jasno je, da sta tako komunistična zmaga v državljanski vojni na Slovenskem med drugo svetovno vojno kot Cezarjeva zmaga v državljanski vojni v 1. stoletju pr. Kr. odločilno vplivali na oblikovanje razmerij v obeh skupnostih (slovenski in
rimski). Zmagovalci so hoteli v obeh primerih to jasno ponavzočiti skupnosti v celoti, še zlasti pa privržencem poražene strani.
Keywords: zgodovina, državljanska vojna, triumf, spomini, Suhor, antika
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 265; Downloads: 134
Full text (1,70 MB) |
1777. Od več ljubljanskih do enotne mestne občine: : upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994David Petelin, 2020, original scientific article Abstract: Obdobje po drugi svetovni vojni je s socialističnim političnim in
gospodarskim okvirjem poseglo v upravno organiziranje občin.
Uvedba delavskega samoupravnega sistema je vplivala tudi na
organiziranje državne in lokalne oblasti. Ljubljana je bila v štirih
desetletjih deležna sedmih upravnih razdelitev. Uvedba komunalnega sistema junija 1955 je zabrisala meje med mestom in
podeželjem, zato je bila Ljubljana sprva razbita na devet občin,
od leta 1964 pa razdeljena na pet občin (Center, Bežigrad, Šiška,
Moste - Polje, Vič - Rudnik), ki so se ohranile vse do uvedbe novega
sistema lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1995. Za
reševanje skupnih lokalnih zadev na mestni ravni je bil leta 1955
ustanovljen mestni svet (1964 Mestni svet Ljubljane, 1969 Skupščina mesta Ljubljane), na medobčinski ravni pa Svet ljubljanske
regije. Komunalni sistem se je v štiridesetletnem obdobju izkazal
za upravno pomanjkljivega, saj je bolj kot za potrebe lokalnega
prebivalstva skrbel za naloge iz pristojnosti državne oblasti.
Keywords: mestne občine, krajevne skupnosti, upravni razvoj, zakoni, samoupravljanje, domoznanstvo, Ljubljana, 1955/1994
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 345; Downloads: 198
Full text (1,75 MB) |
1778. "Sistem socialistične demokracije in razvoja socialističnega gospodarstva stremi za tem, da se formirajo gospodarsko močne občine" ali Kako je nastala Občina Ljubljana Vič - RudnikJelka Piškurić, 2020, original scientific article Abstract: V prispevku je obravnavan upravni razvoj območja nekdanje
Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Z uvedbo komunalnega sistema
leta 1955 je prišlo do večjih sprememb v organizaciji in obsegu
občin. Njihovo število se je začelo zmanjševati, mestni predeli pa
povezovati s podeželjem. Nazoren primer tega je bila Občina Ljubljana Rudnik. Proces združevanja se je nadaljeval do leta 1961,
ko je med drugim nastala velika Občina Ljubljana Vič - Rudnik. Eden od pomembnejših razlogov za združitev viške in rudniške
občine je bila želja oblasti po enakomernejšem gospodarskem
razvoju mestnih in podeželskih predelov. Prispevek prikaže tudi
gospodarske osnove nekdanjih občin Ljubljana Vič in Ljubljana
Rudnik ter posledice, ki jih je upravno združevanje prineslo za
razvoj območja.
Keywords: Ljubljana Vič - Rudnik, 1955–1961, občina, nastanek, upravna zgodovina
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 322; Downloads: 127
Full text (1,70 MB) |
1779. Biti partizan, vaški stražar ali domobranecMirjam Dujo Jurjevčič, 2020, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod,
da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili
ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam.
Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se
le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje
južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih
občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Keywords: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 420; Downloads: 127
Full text (1,77 MB) |
1780. Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledicDamjan Hančič, 2020, original scientific article Abstract: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz.
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Keywords: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Published in DiRROS: 26.06.2025; Views: 343; Downloads: 132
Full text (1,74 MB) |
