Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Ključna beseda znanstvene konference »Jeziki sožitja, jeziki konflikta« je moč kot ključni družbeni proces, saj vsaka družba temelji na vrednotah in institucijah, ki imajo v tej družbi določeno moč. Družbeno razmerje moči se torej formira z močjo, vpeto v družbene institucije. Moč se uveljavlja bodisi s prisilo bodisi s tvorbo pomena na osnovi diskurzov, s katerimi delujejo družbeni akterji. Glavna mehanizma oblikovanja moči sta tako nasilje in/ali demokratični diskurz. Kako se v večplastni komunikaciji znajdejo manjšinski/priseljenski in periferni jeziki v relaciji z večinskimi/avtohtonimi in centralnimi jeziki? So v preteklosti in danes jeziki pomenili most med različnimi etničnimi skupnostmi ali pa so vodili in vodijo k etničnim in jezikovnim konfliktom? Ali jeziki  kot mediji prenosa informacij v različnih sporazumevalnih okoliščinah privedejo do sožitja ali do konflikta med njihovimi posameznimi uporabniki? Kako se posameznik sooča z intenziteto jezika v digitalnem svetu – ga vodi k nasilni ali nenasilni komunikaciji? Nenazadnje pa si je treba zastaviti ključno vprašanje, kako pristope, strategije in metode učenja jezikov, ki spodbujajo ohranjanje razvijanje medkulturnega zavedanja in demokratičnost v večjezičnih skupnostih, vključevati v izobraževalne procese v digitalni dobi. Na vsa ta vprašanja poskušajo odgovoriti prispevki v treh sekcijah: (1) Narodi in jeziki v prostorih kulturnega stika: dvojezičnost, večjezičnost, raznojezičnost, (2) Intenziteta jezika in (ne)nasilna komunikacija, (3) Didaktika večjezičnosti, nenasilne komunikacije in medkulturne književnosti.
Keywords: jeziki v stiku, didaktika, zborniki, povzetki
Published in DiRROS: 07.06.2024; Views: 506; Downloads: 302
Full text (5,22 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Vsaj pet odstotkov vseh novih diagnoz raka povezujemo z dedno predispozicijo. Posamezniki, ki podedujejo patogeno ali verjetno patogeno različico, so bolj ogroženi, da bodo zboleli za rakom, ki ga povezujemo z določenim dednim sindromom oziroma z okvaro določenega gena. Običajno te posameznike, ne glede na to, ali so že zboleli za rakom ali ne, vabimo na presejalne preglede za rake, za katere so ogroženi. Večinoma je program spremljanja organiziran skladno s trenutno uveljavljenimi mednarodnimi smernicami in konsenzom strokovnjakov na področjih, kjer nimamo dovolj z dokazi podrtih ukrepov zaradi redkosti sindroma. Prav zato velikokrat spremljanje sloni na klinični presoji zdravnika, ki te posameznike obravnava, upoštevajoč splošno zmogljivost, zdravstveno stanje, morebitne pridružene bolezni in pričakovano življenjsko dobo. Zato mnoge države uporabljajo spremljanja v okviru raziskovalnih projektov, kjer se optimalni intervali spremljanja in določitev primernih presejalnih testov za zgodnje odkrivanje raka pri redkih dednih sindromih za raka šele razvijajo. Tako kot je že dokazano pri presejalnih programih za raka, kamor vključujemo splošno populacijo, je tudi pri presejanju bolj ogroženih lahko prisotna psihološka stiska. Med spremljanjem namreč veliko razmišljajo o tem, ali jim bo odkrit rak, zaradi katerega so zboleli in/ali umrli njihovi svojci. V tej populaciji je zato še posebej pomembno, da posameznikom nudimo ustrezno svetovanje pred vključitvijo v program spremljanja, predamo natančen protokol pregledov in predstavimo prednosti in omejitve presejanja in spremljanja ter nudimo ustrezno psihološko pomoč.
Keywords: bolniki, genetske preiskave, spremljanje bolnikov, denost
Published in DiRROS: 06.06.2024; Views: 384; Downloads: 167
Full text (74,07 KB)

Abstract: Maligni limfomi predstavljajo 2,5-6 % vseh rakov in njihova incidenca predvsem na račun bolnikov z ne-Hodgkinovim limfomom raste. Velik delež bolnikov se povsem pozdravi ali pa doseže dolgotrajne zazdravitve. Prvih pet oz. deset let spremljanja bolnikov po zaključenem zdravljenju opravljajo specializirane ustanove za zdravljenje limfomov in je spremljanje usmerjeno tako v odkrivanje ponovitve bolezni kot iskanje zgodnejših in poznih posledic zdravljenja. Za tem se bolniki spremljajo pri izbranih osebnih zdravnikih. Bolniki, ki so zboleli pred 30. letom, se doživljenjsko spremljajo v ambulanti za sledenje poznih posledic na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sheme preiskav za spremljanje se razlikujejo glede na podtip limfoma in vrsto zdravljenja, ki jo je bolnik prejel. V spremljanju posledic zdravljenja se osredotočamo na dva najpomembnejša vzroka kasnejše zbolevnosti, in sicer srčno-žilne bolezni in sekundarni raki. Spremljanje bolnikov je ključno ne le za nadzor nad maligno boleznijo temveč tudi za ohranjanje kakovosti življenja po ozdravitvi.
Keywords: bolniki, limfom, spremljanje bolnikov
Published in DiRROS: 06.06.2024; Views: 649; Downloads: 156
Full text (68,21 KB)

Abstract: Obravnava bolnikov s kožnim melanomom je eno tistih področji onkologije, ki se je v zadnjem desetletju temeljito spremenilo ob sodobnem sistemskem zdravljenju. Spremembe odpirajo nova vprašanja in ponujajo možnost za dodatne izboljšave obravnave bolnikov ter njihove kakovosti življenja. V prispevku povzeti podatki o epidemiologiji kožnega melanoma skušajo prikazati izziv spremljanja bolnikov v času zdravljenja in po njem ter vzpostavitve programa celostne podpore bolnikov s kožnim melanomom, t. i. survivorshipa.
Keywords: bolniki, melanom, spremljanje bolnikov
Published in DiRROS: 06.06.2024; Views: 508; Downloads: 166
Full text (53,21 KB)

Abstract: Prevalenca raka dojk hitro narašča, s tem pa tudi breme spremljanja bolnic z rakom dojk. Namen spremljanja bolnic z rakom dojk je odkrivanje zgodnje ponovitve bolezni in novega primarnega raka dojk, obvladovanje kratko- in dolgoročnih posledic zdravljenja in čim hitrejša vrnitev v normalen življenjski ritem, spodbujanje k nadaljevanju morebitnega zdravljenja in promocija zdravega življenjskega sloga. Pogostost kontrol je odvisna od ogroženosti za ponovitev bolezni. Bolnice prva tri leta spremljamo na 3-6 mesecev, od 3. do 5. leta na 6-12 mesecev in nato enkrat letno. Anamneza in klinični pregled sta osnova vsake kontrole, enkrat letno pa opravimo tudi mamografijo. Spremljanje z laboratorijskimi preiskavami, slikanjem prsnih organov, scintigrafijo skeleta, UZ trebuha in drugimi preiskavami ne izboljša preživetja pri asimptomatskih bolnicah, zato te preiskave opravimo le, če so navzoči klinični simptomi in znaki, sumljivi za ponovitev bolezni. V prispevku navajamo predloge za dolgoročno rešitev spremljanja bolnic z rakom dojk.
Keywords: bolniki, rak dojk, spremljanje bolnikov
Published in DiRROS: 06.06.2024; Views: 712; Downloads: 219
Full text (201,56 KB)