11. |
12. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, original scientific article Abstract: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov. Keywords: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 5617; Downloads: 3243 Full text (2,76 MB) This document has many files! More... |
13. |
14. Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zrakaIvan Smole, Lado Kutnar, 1995, original scientific article Abstract: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej. Keywords: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4465; Downloads: 1922 Full text (324,77 KB) |
15. |
16. Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu : zaključno elaboratno poročilo CRP projekta (V4-1141) (1. 10. 2011 do 31. 3. 2014)Lado Kutnar, Igor Dakskobler, Milan Kobal, 2014, final research report Keywords: gozdna rastišča, vegetacija, rastiščni tipi, gozdne združbe, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdarstvo, Natura 2000, informacijski sistemi, habitatni tipi, Evropa, prenos znanja, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4139; Downloads: 833 Full text (16,18 MB) |