41. |
42. |
43. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkAna Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Simona Borštnar, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2018, published professional conference contribution Keywords: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 17.09.2019; Views: 2816; Downloads: 893
 Full text (1,53 MB) |
44. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z rakom dojkSimona Borštnar, Erika Matos, Andraž Perhavec, Rok Petrič, Tanja Marinko, Maja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, 2014, published professional conference contribution Keywords: rak dojk, multidisciplinarna obravnava, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija
Published in DiRROS: 17.09.2019; Views: 2604; Downloads: 722
Full text (175,93 KB) |
45. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, professional article Keywords: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 26.06.2019; Views: 3616; Downloads: 1017
Full text (193,88 KB) |
46. Razsejan rak dojkSimona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo.
Keywords: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 3140; Downloads: 856
Full text (3,77 MB) |
47. Klinične raziskave v onkologijiErika Matos, 2018, professional article Abstract: Klinične raziskave ali klinična preskušanja so raziskave, ki vključujejo ljudi. Na njihovih izsledkih temelji vsakodnevna obravnava bolnikov, zdravljenje, ki temelji na dokazih. Klinična preskušanja razvrščamo v več faz. V fazi I ugotavljamo predvsem toksičnost, v fazi II aktivnost zdravila pri določeni bolezni in v fazi III primerjamo učinkovitost nove oblike zdravljenja s trenutno priporočenim zdravljenjem določene bolezni. V želji po hitrejši informaciji o učinkovitosti številnih novih, predvsem tarčnih zdravil, se je razvil novi tip kliničnih raziskav, klinične raziskave tipa %košara%, %dežnik% in %prilagoditev%. Vse klinične raziskave morajo izpolnjevati stroga merila, ki zagotavljajo, da so bolniki v raziskavah zaščiteni in so rezultati pravilno ovrednoteni. Dostopnost do raziskav je pomembna za razvoj stroke, pa tudi za bolnike, saj v okviru teh lahko dobijo dodatne možnosti zdravljenja. Zato je pomembno, da zdravniki bolnike spodbujamo k sodelovanju v kliničnih raziskavah.
Keywords: klinične raziskave, faze kliničnih raziskav, tipi raziskav, na dokazih temelječe zdravljenje
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3368; Downloads: 921
Full text (85,77 KB) |
48. Kompresija hrbtenjačeErika Matos, 2009, professional article Abstract: Kompresija hrbtenjače je zaplet rakave bolezni, ki redko ogroža bolnikovo življenje, če pa je ne odkrijemo, lahko že v nekaj urah vodi do nepopravljive okvare hrbtenjače s trajno paralizo. Do kompresije hrbtenjače največkrat pride pri bolnikih z zasevki v hrbtenici, redkeje je posledica neposrednega vraščanja mehkotkivne tumorske mase v hrbtenični kanal. Do tega zapleta najpogosteje pride pri bolnikih z rakom pljuč, dojke, prostate, ščitnice, ledvice in s plazmocitomom. Bolnik kot prve težave navaja bolečine v hrbtenici, temu se pridružijo nevrološki izpadi. Nivo kompresije hrbtenjače določimo z nevrološkim pregledom. Od diagnostičnih metod je na prvem mestu rentgensko slikanje, ki pa nam pokaže le skeletne nepravilnosti, zato je za opredelitev kompresije hrbtenjače nujna MRI. Pri grozeči kompresiji hrbtenjače moramo ukrepati takoj. Bolniku svetujemo mirovanje, predpišemo mu analgetike in glukokortikoide. Izbira zdravljenja je odvisna od narave bolezni, obsega prizadetosti hrbteničnega kanala in bolnikovega splošnega stanja. Obsega kirurško zdravljenje v kombinaciji z obsevanjem in sistemskim zdravljenjem ali pa le obsevanje skupaj s sistemskim zdravljenjem ali brez njega. V vsakem primeru je pri sumu, da gre za kompresijo hrbtenjače, pomembno, da zdravljenje začnemo čim prej.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3996; Downloads: 649
Full text (62,56 KB) |
49. Tarčno zdravljenje slovenskih bolnikov z razsejanimi gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMojca Unk, Erika Matos, Darja Eržen, Branko Zakotnik, 2013, review article Abstract: Klasifikacija, diagnostika in zdravljenje stromalnih ter mezenhimskih neoplazem prebavil je v zadnjih 30 letih doživela obsežen napredek. Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) predstavljajo manj kot 1 % vseh malignih tumorjev prebavil.Klinična slika je odvisna od mesta, velikosti in malignega potenciala GIST. Razsejani GIST predstavlja primer uspešnega zdravljenja s tarčno terapijo, saj se je z odkritjem KIT in PDGFR signalne poti ter tirozin kinaznih inhibitorjev, kot staimatinib mesilat in sunitinib, prognoza te bolezni pomembno izboljšala. Izhod zdravljenja slovenskih bolnikov z razsejanim GIST je primerljiv z izhodom zdravljenja bolnikov, ki so bili zdravljeni v pomembnih večjih mednarodnih kliničnih raziskavah, srednji čas do progresa bolezni pri naših bolnikih je 52 mesecev in srednje preživetje 72 mesecev. Uporabljali smo protokol sledenja, ki je poleg kontrastne računalniške tomografije trebuha vključeval tudi preiskavo trebuha z ultrazvokom. S tem smo ob primerljivem preživetju izboljšali kakovost življenja naših bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja.
Keywords: razsejani tumorji, tarčno zdravljenje, rak prebavil, gastrointestinalni stromalni tumorji
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3394; Downloads: 899
Full text (332,26 KB) |
50. Tarčno zdravljenje razsejanih gastrointestinalnih stromalnih tumorjev v SlovenijiAjša Repar, Erika Matos, Branko Zakotnik, 2008, other scientific articles Abstract: Gastrointestinalni tumorji (GIST) so redke neoplazme mezenhimskega izvora, ki na celični površini izražajo transmembranski receptor KIT, produkt c-kit protoonkogena. Pri patogenezi GIST so pomembne mutacije KIT. Njihova posledica je aktivacija KIT signalne poti, ki vodi do nekontrolirane proliferacije celic in rezistenco na apoptozo. Do nedavnega je bilo radikalno kirurško zdravljenje edina uspešna oblika zdravljenja za manjše in dobro omejene GIST, za razsejano bolezen pa ni bilo uspešne terapije. Z odkritjem imatinib mesilata in kasneje sunitiniba, ki inhibirata KIT signalno pot, se je prognoza bolnikov z GIST močno izboljšala. Srednje preživetje bolnikov z razsejano boleznijo se je iz pol leta povečalo skoraj na pet let. Od leta 2001 smo na Onkološkem inštitutu Ljubljana uspešno zdravili 51 bolnikov. Srednje preživetje naših bolnikov je 66 mesecev. To lahko pripisujemo timski obravnavi bolnikov, ki je glede na velikost Slovenije in nizko incidenco GIST smiselna na enem mestu.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3219; Downloads: 800
Full text (371,19 KB) |
