1. Comparison of continuous local anaesthetic and systemic pain treatment after axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients - a prospective randomized studyBranka Stražišar, Nikola Bešić, 2013, original scientific article Abstract: Background. Acute pain after axillary lymphadenectomy is often related mainly to axillary surgery. The aim of the prospective randomized study was to find out if continuous wound infusion of local anaesthetic reduces postoperative pain, consumption of opioids and the incidence of chronic pain compared to the standard intravenous piritramide analgesia after axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients. Methods. Altogether 60 patients were enrolled in the prospective randomized study; half in wound infusion of local anaesthetic and half in the standard (piritramide) group. Results. In the recovery room and on the first day after surgical procedure, the wound infusion of local anaesthetic group reported less acute and chronic pain, a lower consumption of piritramide and metoclopramide, but their alertness after the surgical procedure was higher compared to the standard group. Conclusions. After axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients, wound infusion of local anaesthetic reduces acute pain and enables reduced opioid consumption, resulting in less postoperative sedation and a reduced need for antiemetic drugs. After wound infusion of local anaesthetic there is a statistical trend for reduction of chronic pain. Keywords: breast carcinoma, pain treatment, acute pain Published in DiRROS: 22.03.2024; Views: 243; Downloads: 71 Full text (442,59 KB) |
2. Uporaba deksmedetomidina za paliativno sedacijo : prikaz primeraIztok Potočnik, Branka Stražišar, 2023, professional article Abstract: Paliativna oskrba ob koncu življenja, v katerem se pojavijo znaki pričetka umiranja s pešanjem vitalnih organov in se končajo s smrtjo, je pomemben del celostne paliativne oskrbe. Včasih, ob izredno težkih refraktarnih simptomih napredovale bolezni, je lahko primerna tudi paliativna sedacija. Paliativna sedacija je medicinski postopek, kjer je potrebno strogo upoštevati protokol izvedbe, in slediti etično moralnim vidikom in nikakor prekoračiti črte evtanazije. Paliativno sedacijo je potrebno skrbno načrtovati, se pogovoriti z bolnikom, svojci in s celotnim timom, ki bolnika oskrbuje (zdravniki in negovalno osebje), ga ustrezno dokumentirati in nadzorovati. Pomemben je multidisciplinarni pristop, ko vsak od vključenih zdravnikov specialistov in negovalnega osebja osvetli svoj vidik. V prispevku smo opisali klinični primer bolnice, ki se je zaradi refraktarnega simptoma sprva odločila za paliativno sedacijo, kasneje pa je svojo odločitev spremenila. Pri opisanem primeru s standardnimi učinkovinami sprva nismo uspeli doseči ustrezne globine paliativne sedacije, zato smo se odločili uporabiti deksmedetomidin. Z deksmedetomidinom smo dosegli plitvo sedacijo, ki je bolnici olajšala trpljenje do te mere, da se je tudi odločila za prekinitev paliativne sedacije. Deksmedetomidin je učinkovita in varna učinkovina, ki si išče svoje mesto tudi v paliativni medicini. V literaturi so objavljeni samo posamezni prikazi kliničnih primerov in pregledov področja, ni pa še objavljene randomizirane raziskave. V prihodnosti se taka raziskava načrtuje Keywords: umirajoči bolniki, pozna paliativna oskrba, paliativna sedacija, multidisciplinarni pristop Published in DiRROS: 26.02.2024; Views: 328; Downloads: 79 Full text (85,65 KB) |
3. O akupunkturi : informacije za bolnikeIztok Potočnik, Branka Stražišar, Tanja Bohinc, Ajša Repar, Teodora Zupanc, Milena Kerin-Povšič, 2023, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: akupunktura, medicina, kitajska medicina, bolniki Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 565; Downloads: 211 Full text (671,43 KB) This document has many files! More... |
4. Posebnosti anestezije pri morbidno debelem bolniku z rakom : prikaz primeraIztok Potočnik, Tea Nizič, Branka Stražišar, 2023, review article Abstract: Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debeli bolniki imajo pogosto številne pridružene bolezni ter anatomske in presnovne spremembe, ki so povezane z večjim tveganjem za zaplete v perioperativnem obdobju. Debelost tako pomembno vpliva na izbiro anestezijske tehnike in zahteva multidisciplinarni pristop. V prispevku predstavljamo primer 60-letne bolnice z rakom na debelem črevesu in indeksom telesne mase (ITM) 48,1 kg/m2. Perioperativno smo jo obravnavali v skladu s protokolom za hitro okrevanje po kirurškem posegu (angl. Enhanced Recovery After Surgery, ERAS). Pred kirurškim posegom smo ocenili morebitna tveganja in jih upoštevali pri vodenju anestezije med kirurškim posegom. Po posegu smo bolnico obravnavali v enoti intenzivne terapije (EIT). V prispevku se osredotočamo na anesteziološke vidike perioperativnega vodenja. Čeprav je debelost nedvomno pomemben dejavnik tveganja kirurškega zdravljenja, pa v novejših raziskavah poročajo tudi o ugodnih vplivih debelosti z manjšo perioperativno obolevnostjo in smrtnostjo. Gre za t. i. paradoks debelosti, saj čezmerna telesna masa velja za zaščitni dejavnik, ki varuje pred zapleti kirurškega zdravljenja, kar smo potrdili tudi v našem primeru. Hkrati smo opredelili kritične točke pri anesteziji morbidno debelega bolnika in tista področja, na katerih lahko anesteziologi – ob upoštevanju protokola ERAS – pomembno prispevamo k bolnikovemu čim hitrejšemu okrevanju Keywords: debelost, indeks telesne mase, kirurgija Published in DiRROS: 27.07.2023; Views: 432; Downloads: 119 Full text (173,51 KB) |
5. |
6. |
7. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, review article Abstract: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju. Keywords: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 664; Downloads: 168 Full text (312,81 KB) |
8. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, final research report Keywords: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti Published in DiRROS: 14.03.2022; Views: 883; Downloads: 440 Full text (2,09 MB) This document has many files! More... |
9. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, final research report Keywords: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti Published in DiRROS: 14.03.2022; Views: 961; Downloads: 431 Full text (2,09 MB) This document has many files! More... |
10. |