281. Izzivi uporabe umetne inteligence pri študijski analizi družboslovnih besedilŽiva Kos, Jasna Mažgon, 2025, original scientific article Abstract: Vse pogostejša uporaba umetne inteligence v izobraževanju, zlasti velikih jezikovnih modelov (v nadaljevanju VJM, konkretno ChatGPT in Microsoft Copilot), prinaša tako izzive kot priložnosti. Ti VJM lahko izvajajo naloge, ki zahtevajo obdelavo naravnega jezika, od odgovarjanja na vprašanja do reševanja problemov. Vključevanje VJM v izobraževanje odpira vrsto dilem glede verodostojnosti in zanesljivosti informacij, vloge učitelja, narave učenja ipd., pri čemer je v ospredju potreba po vodeni uporabi VJM v procesih izobraževanja. Prispevek se osredotoča na uporabo VJM pri analizi družboslovnih in humanističnih besedil. V pilotni raziskavi smo primerjali epistemološke in metodološke pristope VJM s tradicionalno, samostojno analizo literature (poglobljeno branje) in razlike v rezultatih. Raziskava, izvedena s 17 študenti prvega letnika magistrskega študija sociologije, razkriva, da VJM sicer lahko optimizirajo oblikovanje povzetkov in zagotavljanje osnovnih informacij, a hkrati postavljajo pod vprašaj poglobljenost in nepristranskost vsebine. Ob tem smo raziskovali, kako hibridni pristop, ki združuje orodja umetne inteligence s tradicionalnimi metodami branja in poglobljene analize, ponuja obetaven način za izboljšanje strategij učenja in poučevanja ter lahko izboljša kritične analitične spretnosti, ki so ključne za didaktiko v digitalni dobi.
Keywords: veliki jezikovni modeli, hibridni pristop, refleksija, didaktika sociologije, analiza besedil
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 124; Downloads: 65
 Full text (1004,82 KB)
This document has many files! More... |
282. Systematic review of digital writing assistants in EFL writing instructionKarmen Pižorn, Melita Lemut Bajec, 2025, review article Abstract: Digital writing assistants that deliver Automated Written Corrective Feedback (AWCF) have emerged as valuable tools for reducing teachers’ workload by lessening the time and effort required to provide feedback. When implemented effectively, these tools can enhance students’ writing quality, foster a more holistic understanding of the writing process, and enable learners to revise and correct their work independently. This systematic literature review, conducted in accordance with the PRISMA 2020 protocol, synthesises research on the role of digital writing assistants in providing AWCF. It reviews 22 peer-reviewed English-language papers published between 2018 and 2023, which examine these tools in the context of developing EFL students’ writing skills, in comparison with traditional teacher-generated feedback or in hybrid approaches combining both. The participants in the studies were undergraduates majoring in EFL, along with graduates from other disciplines. The writing tasks focused mainly on essay writing but also included paragraph and research paper writing. The findings highlight that students particularly value the immediacy and accuracy of feedback, which typically addresses areas such as grammar, sentence structure, idea development, word choice, style, cohesion, and coherence. Users receive error corrections and suggested improvements through various methods, including markers, highlighting, meta-linguistic comments, direct suggestions, and interactive lessons. Although occasional false positives occur, the tools are generally perceived as effective in improving students’ writing performance. Importantly, the results support hybrid approaches and underscore the teacher’s vital role in mediating the process. In sum, AWCF writing assistants should be systematically integrated into classroom instruction as supplementary tools, aligned with learning outcomes and supported by clear guidance on interpreting and applying feedback.
Keywords: automated written corrective feedback, English language, second/ foreign language, writing skills
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 143; Downloads: 69
Full text (280,59 KB)
This document has many files! More... |
283. Digitalno podprto učenje študentov s specifičnimi učnimi težavami v visokošolskem izobraževanjuMilena Košak Babuder, Mojca Poredoš, Karmen Pižorn, 2025, original scientific article Abstract: Učenje v visokošolskem izobraževanju predstavlja za študente s specifičnimi učnimi težavami (SUT) poseben izziv, saj se soočajo s primanjkljaji na področjih pozornosti, pomnjenja, fonološkega procesiranja, jezikovnega izražanja in izvršilnih funkcij. Visokošolski učitelji, ki uporabljajo tradicionalne pristope k poučevanju, ki temeljijo na frontalnem poučevanju, pomnjenju in standardiziranem ocenjevanju, s takim načinom poučevanja pogosto ne prepoznajo raznolikosti učnih profilov ter s tem ustvarjajo ovire za enakovredno sodelovanje študentov s SUT v izobraževalnem procesu. Prispevek osvetljuje vlogo digitalno podprtega učenja kot ključnega elementa pri premostitvi teh ovir ter poudarja pomen koncepta univerzalne zasnove učenja, ki spodbuja fleksibilnost, dostopnost in aktivno vključevanje vseh študentov. Uporaba digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, omogoča individualizirane učne poti, prilagojene načine predstavitve vsebin ter alternativne oblike izražanja znanja, kar prispeva k večji učinkovitosti in pravičnosti študijskega procesa. Kljub številnim prednostim prispevek opozarja tudi na izzive pri implementaciji, kot so pomanjkljiva usposobljenost pedagoškega kadra, tehnične omejitve ter nevarnost pretiranega zanašanja na digitalna orodja. Prispevek ne ponuja neposrednih izhodišč, temveč skozi analizo prednosti in slabosti digitalno podprtega učenja odpira prostor za nadaljnji razmislek in raziskovanje, s ciljem spodbuditi sistemske spremembe v visokošolskem prostoru.
Keywords: digitalne tehnologije, univerzalno zasnovano učenje, dostopnost
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 125; Downloads: 105
Full text (292,83 KB)
This document has many files! More... |
284. Jezikovno popravljanje v digitalnem okolju : kvalitativna študija z učiteljicami in učitelji slovenščineŠpela Arhar Holdt, Tina Munda, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek predstavlja kvalitativno raziskavo o izkušnjah, potrebah in preferencah uporabe digitalnih orodij za jezikovno pregledovanje in popravljanje pisnih besedil pri pouku slovenščine. V raziskavi je sodelovalo 18 učiteljev in učiteljic slovenščine z različnih vrst šol (osnovnih šol, strokovnih in poklicnih šol ter gimnazij). Učitelji so se seznanili z orodjem za jezikovno pregledovanje v programu Microsoft Word in novorazvitim orodjem za strojno popravljanje slovenskih besedil, nato pa so v strukturiranih intervjujih poročali o svojih izkušnjah z digitalno podprtim popravljanjem, preferencah glede funkcionalnosti in vizualizacije strojnega popravljanja ter stališčih glede vloge generativne umetne inteligence v procesu razvoja pisne zmožnosti učencev. Rezultati so razkrili ključne pomanjkljivosti strojnih rešitev, kot sta omejena natančnost in prilagodljivost pedagoškim potrebam (vizualizacija jezikovnih popravkov, vrsta in količina popravkov za prikaz, podajanje povratne informacije, možnost formativnega spremljanja itd.). Na drugi strani so rezultati ponudili uvid v tista mesta popravljanja, kjer bi bila digitalna podpora najbolj učinkovita in zaželena. Ugotovitve dajejo vpogled v omejitve obstoječih tehnologij in smernice za razvoj naprednejših digitalnih rešitev, prilagojenih potrebam učiteljev v izobraževalnem procesu
Keywords: jezikovni popravki in povratna informacija, strojno popravljanje, digitalno spremljanje, učiteljsko mnenje
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 125; Downloads: 55
Full text (751,92 KB)
This document has many files! More... |
285. Popravljanje pisnih besedil učencev in dijakov pri različnih predmetih : vpogled v rezultate ankete učiteljevLara Godec Soršak, Alenka Rot Vrhovec, 2025, original scientific article Abstract: Temeljni cilj projekta PROP (Empirična podlaga za digitalno podprt razvoj pisne jezikovne zmožnosti) je bil podpreti učitelje pri popravljanju pisnih izdelkov učencev, in sicer s pripravo digitalnega orodja za popravljanje oz. odpravljanje jezikovnih napak. V okviru projekta smo med drugim med učitelji na osnovnih in srednjih šolah izvedli anketo o tem, kako popravljajo pisna besedila učencev. V prispevku je predstavljen le del rezultatov obsežnega anketnega vprašalnika, povezan z raziskovalnima vprašanjema, kako učitelji popravljajo pisna besedila učencev in kako jim dajejo povratno informacijo ter ali se to povezuje s predmetom, ki ga učitelji poučujejo (slovenščina, razredni pouk, drugi predmeti). Rezultati ankete so pokazali, da učitelji popravljajo pisna besedila učencev in za to porabijo tudi več kot 10 ur na mesec ter da obstaja statistično pomembna povezanost med popravljanjem besedil in dajanjem povratne informacije s predmetom, ki ga učitelji poučujejo – temu se bolj posvečajo učitelji slovenščine in nato učitelji razrednega pouka kot učitelji drugih predmetov. Ugotovitve omogočajo vpogled v navade učiteljev pri popravljanju pisnih besedil učencev in potrjujejo potrebo po zasnovi digitalnega orodja za popravljanje jezikovnih napak v slovenščini.
Keywords: popravljalna povratna informacija, pouk, dostopnost, digitalno orodje
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 167; Downloads: 50
Full text (312,27 KB)
This document has many files! More... |
286. Dati skozi ali prestati? : napake in jezikovne variante v rabi večbesednih enot pri samostojnem tvorjenju besedil v osnovni in srednji šoliPolona Gantar, Mija Bon, 2025, original scientific article Abstract: V prispevku opišemo težave pri rabi večbesednih enot (VBE), ki jih imajo učenci in dijaki pri samostojnem tvorjenju besedil. Pri tem izhajamo iz učiteljskih popravkov v korpusu Šolar 3.0 in jezikovnih odločitev pri izdelavi učne množice Šolar-Eval. V raziskavi smo nabor problemov kategorizirali glede na tip alternativne jezikovne ubeseditve (izrazne, leksikalne in kontekstualne), tip VBE (stalne zveze, frazeološke enote, kolokacije, skladenjske zveze) ter glede na to, ali gre za variantno ali napačno ubeseditev. V jeziku je stvari mogoče povedati na različne načine, zato tudi ni enoznačnih popravkov, hkrati pa se spekter besednozvezne problematike razteza od napak na eni strani, ki so razmeroma redke in imajo za posledico nerazumevanje, napačno razumevanje oz. z vidika rojenega govorca nepričakovano izbiro, do variant na drugi strani, pri katerih obstaja (še) druga ubeseditev istega sporočila. Prepoznavanje omenjenih ubeseditev omogoča oblikovanje povratne informacije v smislu pravilnejše, slogovno in kolokacijsko ustreznejše ubeseditve, kot tudi prepoznavanje alternativnih ubeseditev, ki v jeziku delujejo bolj ali manj enakovredno, kar je mogoče ugotavljati s pomočjo referenčnega korpusa. Ključne besede: popravljanje
Keywords: popravljanje šolskih besedil, jezikovna varianta, jezikovna napaka, povratna učiteljska informacija, večbesedne enote, frazeološke enote, kolokacije, skladenjske zveze
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 116; Downloads: 50
Full text (275,39 KB)
This document has many files! More... |
287. Prvi koraki do seznama temeljnega šolskega besediščaIztok Kosem, Eva Pori, 2025, original scientific article Abstract: V prispevku obravnavamo izdelavo seznama temeljnega šolskega besedišča za slovenski jezik, ki bi bil primerljiv s podobnimi seznami, kot jih poznamo za angleščino in druge jezike. Takšni seznami ne služijo le za izboljšavo učnih gradiv in jezikovnih orodij za slovenščino, temveč lahko prispevajo tudi k nadgradnji učnih gradiv za druge predmete in k oblikovanju učnih ciljev. V uvodnem delu najprej ponudimo pregled obstoječih seznamov besed za tuje jezike, nato pa predstavimo relevantne obstoječe sezname za slovenščino, s poudarkom na referenčnem seznamu splošnega besedišča in dveh seznamih učbeniškega besedišča. Sledi podrobna predstavitev relevantnih aktualnih korpusnih virov na področju slovenščine v šolskem okolju. Nato izvedemo analizo obstoječih seznamov besed za slovenščino, v kateri jih primerjamo med sabo in s seznami besed iz relevantnih korpusov, pri čemer preučujemo skladnosti in razlike v zajetju ključnih besed. Izkaže se, da ima vsak seznam določene pomanjkljivosti, poleg tega pa je treba upoštevati razliko med recepcijo in produkcijo. Opravimo tudi diahrono analizo izbranega vzorca besed iz korpusov učbenikov in šolskih izdelkov, ki razkrije spremembe v rabi besed ne zgolj na časovni, temveč tudi na pomenski ravni. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve raziskave in izpostavimo predloge za nadaljnje raziskave, ki bi lahko prispevale k izdelavi celovitega in funkcionalnega seznama temeljnega šolskega besedišča za slovenski jezik.
Keywords: seznami besed, raba jezika v šoli, korpus Šolar, korpus Učbeniki
Published in DiRROS: 30.11.2025; Views: 134; Downloads: 57
Full text (697,11 KB)
This document has many files! More... |
288. Adjuvant treatment with empagliflozin or semaglutide increases endothelial progenitor cells in subjects with well-controlled type 1 diabetes mellitusMaja Navodnik-Preložnik, Katarina Reberšek, Katarina Klinar, Andrej Janež, Helena Podgornik, 2025, original scientific article Abstract: Circulating endothelial cells (CECs) and endothelial progenitor cells (EPCs) are promising markers of vascular damage and endothelial regeneration potential. We focused on the detection of CECs and EPCs using flow cytometry with regard to analytical challenges and its suitability for routine testing. As part of a clinical validation, CECs and EPCs were measured in blood samples from 83 subjects with type 1 diabetes (T1DM), evaluating an adjuvant intervention with two different antidiabetic drugs, empagliflozin (N = 28) and semaglutide (N = 29). Both groups receiving adjuvant therapy were compared with the insulin-only group (N = 26) at two time points: before the start of therapy and after 12 weeks of adjuvant therapy. All three groups were comparable regarding demographic characteristics and concomitant risk factors. Absolute and relative endothelial cell count at baseline were low and comparable to those of healthy individuals. In the group receiving empagliflozin or semaglutide, a significant increase in EPC was observed after 12 weeks of treatment. We demonstrated that EPCs have the potential to serve as markers for monitoring the efficacy of adjuvant therapy in T1DM patients. However, before their implementation in clinical practice, the flow cytometry protocol for CEC and EPC identification and quantification must be standardized.
Keywords: flow cytometry, type 1 diabetes mellitus, endothelial progenitor cells
Published in DiRROS: 28.11.2025; Views: 178; Downloads: 69
Full text (1,64 MB)
This document has many files! More... |
289. UV-radiation and MC1R germline mutations are risk factors for the development of conventional and spitzoid melanomas in children and adolescentsAlexandra Liebmann, Jakob Admard, Sorin Armeanu-Ebinger, Hannah Wild, Michael Abele, Axel Gschwind, Olga Seibel-Kelemen, Christian Seitz, Irina Bonzheim, Olaf Rieß, Maja Česen, 2023, original scientific article Abstract: Background: Genomic characterisation has led to an improved understanding of adult melanoma. However, the aetiology of melanoma in children is still unclear and identifying the correct diagnosis and therapeutic strategies remains challenging. Methods: Exome sequencing of matched tumour-normal pairs from 26 paediatric patients was performed to study the mutational spectrum of melanomas. The cohort was grouped into different categories: spitzoid melanoma (SM), conventional melanoma (CM), and other melanomas (OT). Findings: In all patients with CM (n = 10) germline variants associated with melanoma were found in low to moderate melanoma risk genes: in 8 patients MC1R variants, in 2 patients variants in MITF, PTEN and BRCA2. Somatic BRAF mutations were detected in 60% of CMs, homozygous deletions of CDKN2A in 20%, TERTp mutations in 30%. In the SM group (n = 12), 5 patients carried at least one MC1R variant; somatic BRAF mutations were detected in 8.3%, fusions in 25% of the cases. No SM showed a homozygous CDKN2A deletion nor a TERTp mutation. In 81.8% of the CM/SM cases the UV damage signatures SBS7 and/or DBS1 were detected. The patient with melanoma arising in giant congenital nevus (CNM) demonstrated the characteristic NRAS Q61K mutation. Interpretation: UV-radiation and MC1R germline variants are risk factors in the development of conventional and spitzoid paediatric melanomas. Paediatric CMs share genomic similarities with adult CMs while the SMs differ genetically from the CM group. Consistent genetic characterization of all paediatric melanomas will potentially lead to better subtype differentiation, treatment, and prevention in the future.
Keywords: paediatric melanoma, exome sequencing, tumour-normal sequencing, rare paediatric tumours
Published in DiRROS: 28.11.2025; Views: 157; Downloads: 75
Full text (1017,17 KB)
This document has many files! More... |
290. The effect of serotonin reuptake and serotonin-noradrenaline reuptake inhibitors on motor symptoms in Parkinson’s disease : a PPMI-based matched-subject studyTeodora Matić, Martijn Hendriks, Ruben Saman Vinke, Aleksander Sadikov, Dejan Georgiev, 2024, original scientific article Abstract: Background: Depression often co-occurs with Parkinson’s disease (PD) and is effectively treated with selective serotonin reuptake inhibitors (SSRI) and serotonin and noradrenaline reuptake inhibitors (SNRI), but their effect on motor symptoms has not yet been conclusively demonstrated. Objective: To assess the impact of the SSRI/SNRI on the motor symptoms of PD. Methods: We used data from the Parkinson’s Progression Markers Initiative database, in a matched subject design with a target group (N =47) which had been taking SSRI/SNRI medication and a control group (N =90) which had not. Matching criteria included Movement Disorders Society Unified Parkinson’s Disease Rating Scale part III (MDS-UPDRS-III) total score and its subscales’ scores, and levodopa equivalent daily dose (LEDD) at the time of the first examination (initial LEDD). For the target group, we compared the MDS-UPDRS-III score before and after taking the SSRI/SNRI medication, while for the control group we compared two equally spaced examinations. Results: In the target group, we found a greater worsening of motor scores, which was associated with lower values of initial LEDD. In addition, apathy was an independent predictor of motor worsening. Conclusions: SSRI/SNRI-use seems to be characterized by a steeper worsening of motor symptoms, which can be predicted by a lower initial LEDD. Further research should continue to investigate the effect of SSRI/SNRI-use on motor symptoms in PD.
Keywords: Parkinson’s disease, serotonin/noradrenaline reuptake inhibitors, depression
Published in DiRROS: 28.11.2025; Views: 157; Downloads: 75
Full text (851,08 KB)
This document has many files! More... |
