Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (Abies sp.) .

51 - 60 / 143
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
53.
54.
55.
Umiranja jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji : pregled raziskav katedre za tehnologijo lesa
Katarina Čufar, 1997, review article

Abstract: Predstavljamo pregled raziskav Katedre za tehnologijo lesa pod vodstvom dr. Torellija o propadanju jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Raziskave v obdobju 1985-1996 so vključevale spremljanje stanja jelke s pomočjo merjenja električne upornosti (EU), anatomske in fiziološke interpretacije meritev EU, upadanje rasti in prirastka, študij fenologije, reproduktivne rasti, pojava sekundarne krošnje, ugotavljanje vlažnosti in kvalitete lesa, število sluznih celic v skorji in travmatskih smolnih kanalov v lesu ter odziv lesa in skorje na poškodovanje
Keywords: jelka, Abies alba, propadanje, električna upornost, anatomija lesa, anatomija skorje, rast
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2461; Downloads: 1348
.pdf Full text (874,15 KB)

56.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, original scientific article

Abstract: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Keywords: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 3655; Downloads: 2158
.pdf Full text (840,99 KB)
This document has many files! More...

57.
58.
59.
60.
Search done in 0.33 sec.
Back to top