131. Human genomic DNA is widely interspersed with i-motif structuresCristian David Peña Martinez, Mahdi Zeraati, Romain Rouet, Ohan Mazigi, Jake Y. Henry, Brian Gloss, Jessica A. Kretzmann, Cameron W. Evans, Maja Marušič, Janez Plavec, 2024, original scientific article Published in DiRROS: 09.12.2024; Views: 74; Downloads: 33
 Full text (3,08 MB)
This document has many files! More... |
132. |
133. |
134. Lignocellulosic biomass valorisation : a review of feedstocks, processes and potential value chains and their implications for the decision-making processBritt Segers, Philippe Nimmegeers, Marc Spiller, Giorgio Tofani, Edita Jasiukaityte, Elina Dace, Timo Kikas, Jorge M. Marchetti, Milena Rajić, Güray Yildiz, Pieter Billen, 2024, review article Published in DiRROS: 09.12.2024; Views: 67; Downloads: 36
Full text (1,38 MB)
This document has many files! More... |
135. |
136. |
137. |
138. |
139. |
140. Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjihAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki.
Keywords: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci
Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 82; Downloads: 31
Full text (614,42 KB) |
