1. Long term response of electrochemotherapy with reduced dose of bleomycin in elderly patients with head and neck non-melanoma skin cancerČrt Jamšek, Gregor Serša, Maša Omerzel, Aleš Grošelj, 2020, original scientific article Abstract: . Electrochemotherapy (ECT) is a local cancer treatment based on electroporation where the electric field is used to enhance cell membrane permeability and thereby facilitating the transition of chemotherapeutic agents into the cell. For the treatment of non-melanoma skin cancer, a standard dosage of 15,000 IU/m2 bleomycin (BLM) is used. The aim of the present study was to evaluate the long-term ECT response in the group of elderly patients with non-melanoma skin cancer treated with a reduced dose of BLM in comparison to the outcome in the patients treated with the standard dose of BLM. Patients and methods. Twenty-eight patients older than 65 years, with a total of 52 non-melanoma skin lesions were included in the study. Twelve patients (24 lesions) in the experimental group received a reduced dose of BLM (10,000 IU/m2), 16 patients (28 lesions) were treated with a standard dose of BLM (15,000 IU/m2). Results. No statistically significant difference in tumor control was observed between both groups. In the experimental group, tumors recurred in 39.0% of treated lesions in a median follow-up time of 28 months. In the control group, the recurrence rate of treated lesions was 15.4% in a median follow-up time of 40 months. Conclusions. ECT with a reduced dose of BLM is a feasible treatment option for elderly patients with equal efficacy to standard dose treatment and should be considered as a treatment modality in advanced aged patients with comorbidities, where overall life expectancy is poor
Keywords: electrochemotherapy, bleomycin, non-melanoma skin cancer
Published in DiRROS: 12.07.2024; Views: 144; Downloads: 43
 Full text (269,64 KB) |
3. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Pišljar, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, professional article Abstract: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Keywords: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 1527; Downloads: 295
Full text (420,40 KB) |
