Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian Karst
Avtorji:ID Gajšek, Domen (Avtor)
ID Brecelj, Miha (Avtor)
ID Jarni, Kristjan (Avtor)
ID Brus, Robert (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,78 MB)
MD5: 812B91DEAE2EDA19150B3C6A8B170D33
PID: 20.500.12556/dirros/424c5c4c-a738-4c28-9b62-0ed1e4f4c842
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.115.2
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots.
Ključne besede:Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2018
Št. strani:str. 21-28
Številčenje:Vol. 115
PID:20.500.12556/DiRROS-8404 Novo okno
UDK:630*17:630*28(497.4 Kras)(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.115.2 Novo okno
COBISS.SI-ID:5125798 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl.; Soavtorji: Miha Brecelj, Kristjan Jarni, Robert Brus;
Datum objave v DiRROS:05.07.2018
Število ogledov:4966
Število prenosov:3262
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 2.5 SI, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija
Povezava:https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/si/deed.sl
Opis:Dovoljuje predelavo del, vsebin, programske opreme, dokumentacije ali podatkov. Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v komercialne namene. Če vsebino predelate (remixate), uredite ali na njej gradite, spremenjene vsebine ne smete razširjati. Ne smete uporabiti pravnih določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali onemogočilo druge, da bi storili karkoli, kar licenca dovoli.
Začetek licenciranja:05.07.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Donos smole črnega bora (Pinus nigra) in rdečega bora (Pinus sylvestris) na Krasu v Sloveniji
Povzetek:Namen naše raziskave je bil proučiti vpliv različnih dejavnikov na proizvodnjo borove smole na Krasu v Sloveniji. Za ta namen smo določili 5 raziskovalnih ploskev, in sicer tri ploskve v sestojih črnega bora (Pinus nigra Arnold) in dve v sestojih rdečega bora (Pinus sylvestris L.). Proizvodnjo smole smo spremljali v letu 2012, ko smo na vsaki ploskvi izbrali 19 % 20 dominantnih ali kodominantnih dreves z minimalnim prsnim premerom 20 cm. Analiza je pokazala, da je proizvodnja smole pri črnem boru značilno večja kot pri rdečem boru. Povprečna količina smole na drevo v času periodičnega spremljanja 102 dni je pri črnem boru dosegala 1,144 kg in pri rdečem boru 0,612 kg. Variabilnost v proizvodnji smole je bila znotraj vrste velika, pri črnem boru med 0,336 % 2,487 kg in pri rdečem med 0,249 % 1,270 kg. Pri črnem boru je bila količina proizvedene smole v pozitivni povezavi z debelino drevesa, medtem ko pri rdečem boru te odvisnosti nismo potrditi. Na količino smole pri črnem boru pozitivno vpliva produktivnost rastišča. Ugotovili smo, da na smoljenje črnega bora pozitivno vpliva količina padavin, medtem ko višje dnevne temperature dnevni donos smole zmanjšujejo.
Ključne besede:črni bor, rdeči bor, smolarjenje, donos smole, Kras


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj