Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Bryophyte species diversity of forest ecosystems in Slovenia (intensive monitoring programe)
Avtorji:ID Kutnar, Lado (Avtor)
ID Martinčič, Andrej (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (972,91 KB)
MD5: A35A7DD1D7D9D3645C1B2F462BAD81AE
PID: 20.500.12556/dirros/d2e20140-c06b-407d-b274-9da8bca1e286
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:As part of the Intensive Monitoring Programme (IM) of Forest Ecosystems in Slovenia, the bryophyte flora and vegetation have been studied on 11 IM plots and 64 vegetation sub-plots (10*10 m). On the IM plots, high species diversityof bryophytes has been assessed. The total number of bryophytes was 109; among them 82 species belonging to the mosses (Bryophyta) and 27 species to the liverworts (Marchantiophyta). The mean number per plot was 27 species, ranging from 13 species on the Brdo plot to 36 species on the Borovec and Draga plots. The most common moss species are Hypnum cupressiforme, Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Brachythecium velutinum, Isothecium alopecuroides, Dicranum scoparium, Polytrichum formosum, Fissidens taxifolius,F. dubius (Bryophyta); and liverworts are Radula complanata, Chiloscyphus profundus, Plagiochila porelloides and Metzgeria furcata (Marchantiophyta). Regarding the substrate preference, the opportunistic species that inhabit very different substrates are prevalent; and the second main group are bryophytes inhabiting wood material (epiphyte, epixylic species). Using multivariate techniques (cluster analysis, DCA), the bryophytes have proved to be valuable indicator of site conditions (bedrock, surface rockiness, soil type, micro- and regional climate, vegetation) and forest stand conditions (dominant tree species, dead wood).
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2008
Št. strani:str. [11]-26
Številčenje:Vol. 85
PID:20.500.12556/DiRROS-7692 Novo okno
UDK:630*17+630*18+630*19(045)=111
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-KQHN4OU6
COBISS.SI-ID:2283430 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:4644
Število prenosov:2003
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Ni določen
Naslov:Pestrost mahovnih vrst v gozdnih ekosistemih Slovenije (program intenzivnega spremljanje stanja gozdnih ekosistemov)
Povzetek:V okviru Programa za intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov oz. Intenzivnimonitoring (IM) v Sloveniji smo na 11 IM ploskvah in 64 pod-ploskvah(10*10 m) preučevali tudi mahovno floro in vegetacijo. Na IM ploskvah smo ugotovili veliko pestrost mahovnih vrst. Skupaj smo popisali 109 vrst, od katerih je bilo 82 listnatih mahov (Bryophyta) in 27 vrst jetrenjakov(Marchantiophyta). V povprečju smo našli 27 vrst na ploskev, v razponu med 13 vrstami na ploskvi Brdo in 36 vrstami na ploskvah Borovec in Draga. Med najpogosteje popisanimi listnatimi mahovi so Hypnum cupressiforme, Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Brachythecium velutinum, Isothecium alopecuroides, Dicranum scoparium, Polytrichum formosum, Fissidens taxifolius,F. dubius, med jetrenjaki pa Radula complanata, Chiloscyphus profundus, Plagiochila porelloides in Metzgeria furcata. V pogledu vezanosti na določeno rastno podlago prevladujejo oportunistične vrste, ki rastejo na zelo različnih podlagah. Drugo večjo skupino sestavljajo mahovi, ki naseljujejo lesnate podlage (epifitne in epiksilne vrste). S pomočjo uporabe multivariatnih tehnik (klastrska analiza, DCA) smo dokazali, da so tudi mahovidober indikator rastiščnih razmer (geološka matična podlaga, površinska skalnatost, talni tip, mikro- in regionalna klima, vegetacija) in sestojnih razmer (prevladujoča drevesna vrsta, odmrli les).
Ključne besede:mahovi, Bryophyta, Marchantiophyta, vrstna pestrost, pritalna vegetavija, gozdni ekosistemi, intenzivni monitoring, Forest Focus, klastrska analiza, Slovenija


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj